<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dolžnost preživljanja otrok</dc:title><dc:creator>Ristić,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>preživljanje otrok</dc:subject><dc:subject>preživnina</dc:subject><dc:subject>preživninski upravičenec</dc:subject><dc:subject>preživninski zavezanec</dc:subject><dc:subject>redno šolanje</dc:subject><dc:subject>preživninski sklad</dc:subject><dc:description>Starši imajo v razmerju do otrok celo paleto pravic in dolžnosti. Ena izmed najpomembnejših dolžnosti staršev je preživljanje otrok, s čimer naj bi zagotovili uspešen telesni in duševni razvoj otroka. Institut preživnine je eden izmed temeljnih stebrov družinskega prava, ki temelji na enem izmed osnovnih načel družinskega prava, načelu solidarnosti oziroma vzajemne pomoči med družinskimi člani. Po zakonu preživninska dolžnost ne zavezuje le starše, ampak ta deluje vzajemno, tudi otroci so dolžni, ob določenih pogojih, preživljati svoje starše. V svojem delu sem se poglobila v pravno ureditev instituta preživnine v slovenski zakonodaji in na kratko pregledala tudi ureditve nekaterih evropskih držav.
Preživljanje otrok, ki po navadi poteka znotraj družinske enote, je nekaj samoumevnega. Težave se pokažejo šele ob razpadu življenjske skupnosti staršev otroka. Zato je moje magistrsko delo namenjeno predstavitvi slovenske pravne ureditve preživnin s pregledom sodne prakse, ki le – to pomembno dopolnjuje. Predstavila sem tudi možnosti, ki jih ima preživninski upravičenec, kadar pride do neizpolnjevanja obveznosti s strani preživninskega zavezanca.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-07 07:45:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102708</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 82867</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16314961</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
