Vpliv vodstvenih pristopov na uvajanje sprememb v zdravstvenih organizacijah: primer slovenskih zdravstvenih domovŽibert, Alenka (Avtor) Starc, Andrej (Mentor) Martinčič, Romana (Komentor) management sprememborganizacijske spremembezdravstvozdravstvene organizacijestili vodenjatransformacijsko vodenjetransakcijsko vodenjezadovoljstvo zaposlenihMLQUvod: Vodenje sprememb je danes postala ključna veščina vsake (zdravstvene) organizacije in nujnost njenega preživetja, saj je sprememba postala neizogibna. Stopnja neuspešnosti sprememb je kar do 70 odstotna, prav zato je pomembno poznati vzroke, zakaj spremembe uvajamo, ter načine, s katerimi bomo spremembe uspešno uvedli v vsakdanjo prakso. Upravljanje sprememb zajema premišljeno načrtovanje in implementiranje, uspešnost tega procesa pa je v veliki meri odvisna od pravilnega vodstvenega pristopa, saj stili vodenja neposredno vplivajo na uspešnost uvajanja sprememb, in sicer s preoblikovanjem stališč zaposlenih. Namen: Z magistrskim delom želimo preučiti in na osnovi izvedene raziskave pojasniti vpliv stilov vodenja na uvajanje sprememb ter oceniti zadovoljstvo in učinkovitost stilov vodenja, s ciljem vršnemu managementu zagotoviti informacije, ki jih potrebuje za optimalno in uspešno uvedbo spreminjanja v zdravstvenih organizacijah. Metode dela: Magistrsko delo je zasnovano kot kombinacija teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični sklop našega raziskovanja predstavlja poglobljena analiza tuje in domače obstoječe uveljavljene literature, ki smo jo pridobili s pomočjo naslednjih uveljavljenih baz podatkov: COBISS Online, Google Učenjak, Web of Science, ScienceDirect in EBSCOhost. Ob predhodno predstavljenem raziskovalnem problemu smo problem vpliva vodstvenih pristopov na uvajanje sprememb v slovenskih zdravstvenih domovih proučevali z neeksperimentalno kvantitativno metodo empiričnega raziskovanja. Izvedli smo presečno študijo, za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali skladno z namenom empirične raziskave. Sodelovalo je 112 udeležencev, zaposlenih v štirih slovenskih zdravstvenih domovih. Obdelavo ter prikaz podatkov smo izvedli s programskim orodjem Microsoft Excel in programom za statistično obdelavo SPSS V 24. Rezultati: Vrnjenih smo prejeli 112 izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Potrdili smo vseh pet predhodno formiranih hipotez. Dokazali smo, da je transformacijsko vodenje statistično (p < 0,05) pozitivno, povezano z zaznano uspešnostjo uvedenih sprememb v organizaciji. Prav tako se tudi transakcijsko vodenje pozitivno povezuje s samo uspešnostjo sprememb, vendar v manjši meri kot transformacijsko. Kot dodatno smo dokazali, da sta tako transformacijsko kot tudi transakcijsko vodenje z ocenjeno učinkovitostjo stilov vodenja povezana močno pozitivno, laissez-faire vodenje pa srednje močno negativno. Kot zadnje smo dokazali, da je moč povezave z zadovoljstvom zaposlenih največja pri transformacijskem vodenju. Razprava in sklep: Izsledki opravljene raziskave nam prikazujejo, da transformacijsko vodenje nastopa kot vodilni voditeljski slog v procesu uvajanja sprememb v zdravstvenih organizacijah. Rezultati naše raziskave so podobni zaključkom preostalih raziskav tega področja. Na osnovi opravljene kvantitativne raziskave lahko zapišemo, da se transformacijsko vedenje vodij pozitivno povezuje z uspešnostjo uvedene spremembe, višjo učinkovitostjo in višjim zadovoljstvom zaposlenih. V zadnjih desetletjih se je večji poudarek na spremembah izkazal kot ključni gonilnik organizacijskega uspeha. Primeren stil vodenja ima neposreden vpliv na uspešnost sprememb, nenazadnje pa tudi na delovno okolje, v katerem se spremembe uvajajo.20182018-09-06 07:46:46Magistrsko delo/naloga102675VisID: 85083COBISS_ID: 5476203sl