<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv parametrov in-situ sinteze ZnO na bombažu za doseganje UV zaščite</dc:title><dc:creator>Verbič,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorjanc,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>in-situ sinteza</dc:subject><dc:subject>nanodelci</dc:subject><dc:subject>cinkov oksid</dc:subject><dc:subject>UV sevanje</dc:subject><dc:subject>bombaž</dc:subject><dc:subject>zaščita pred UV sevanjem</dc:subject><dc:description>Cinkov oksid (ZnO) je anorganska spojina, ki poleg fotokatalitičnosti, polprevodnosti in protimikrobnosti nudi odlično zaščito pred ultravijoličnim (UV) sevanjem. Tekstilije, ki nudijo UV zaščito imajo izreden pomen pri preprečevanju poškodb, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti UV sevanju. Namen raziskave magistrskega dela je bil proučiti pogoje in-situ sinteze nanodelcev cinkovega oksida (ZnO-ND) na bombažni tkanini in doseči visok ultravijolični zaščitni faktor (UZF) funkcionalizirane tkanine. V prvem delu raziskave je bil proučevan vpliv vrste reducenta (Na2CO3, KOH, NaOH) in njegove molarne koncentracije (0,1M in 1M) na oblikovanje nanodelcev in vrednost UZF bombažne tkanine. V drugem delu raziskave so bili proučevani še drugi dejavniki, kot so čas obdelave tkanine v prekurzorju (ZnCl2), čas sinteze (čas obdelave po dodatku reducenta) in čas sušenja po in-situ sintezi. Visoke vrednosti UZF (50+), ki so bile določene na UV/Vis spektrofotometru, so bile dosežene pri in-situ sintezi ZnO-ND z uporabo NaOH in KOH v molarni koncentraciji 1M. Višje vrednosti UZF so bile dosežene z uporabo NaOH kot KOH. Z masno-spektrometrično analizo induktivno sklopljene plazme (ICP-MS) je bilo potrjeno, da je vsebnost cinka na tkanini, kjer je bil za in-situ sintezo uporabljen NaOH, višja kot pri uporabi KOH. Iz posnetkov vrstične elektronske mikroskopije (SEM) je bilo razvidno, da so bili pri in-situ sintezi oblikovani ZnO-ND okrogle oblike, ki so povsem oplaščili vlakna. Ugotovljeno je bilo, da ima na tvorbo ZnO-ND in visoke vrednosti UZF tkanine izreden vpliv daljši čas sinteze, ne pa tudi daljši čas obdelave tkanine v prekurzorju. Čas sušenja po in-situ sintezi ni bistveno vplival na vrednosti UZF tkanine, je pa vplival na obliko nanodelcev, ki so se oblikovali na površini bombažnih vlaken. Z daljšim časom sušenja so se oblikovali nanodelci bolj pravilnih okroglih oblik. Funkcionalizirane tkanine niso imele dobrih obstojnosti na pranje, saj se je že po prvem pranju večina nanodelcev odstranila.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-05 07:45:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102611</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 63682</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
