<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv na dozno obremenitev pacienta pri spremenjenih ekspozicijskih pogojih ob ohranjanju enakega ekspozicijskega indeksa</dc:title><dc:creator>Hodžić,	Nedžada	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šimunović Simić,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravilo 15 %</dc:subject><dc:subject>DAP</dc:subject><dc:subject>ekspozicijski indeks (EI)</dc:subject><dc:subject>pospeševalna napetost (kV)</dc:subject><dc:subject>produkt toka in časa ekspozicije (mAs)</dc:subject><dc:description>Uvod: Zaradi diagnostične uporabnosti rentgenske slike, je potrebno tudi pri spremembi ekspozicijskih pogojev ohranjati enak ekspozicijski indeks. Pri spreminjanju ekspozicijskih pogojev, si lahko pomagamo s pravilom 15 %, ki opisuje razmerje med pospeševalno napetostjo - U (kV) in produktom toka in časa - It (mAs) ali z metodo, pri kateri za ohranitev enake jakosti snopa, mAs produkt spreminjamo s peto potenco razmerja med obema pospeševalnima napetostma (kV). Z uporabo pravila 15 % lahko vplivamo na znižanje dozne obremenitve preiskovanca ali na zmanjšanje sipanega sevanja in posledično boljšo kontrastno ločljivost slike. Namen: V okviru diplomskega dela smo ugotavljali, kako sprememba ekspozicijskih pogojev vpliva na dozno obremenitev pacientov ter poiskati optimalno jakost snopa, ki pade na slikovni sprejemnik. Metode dela: Merili smo produkt med dozo in površino ter ekspozicijski indeks pri različnih ekspozicijskih pogojih. Ekspozicijske pogoje smo nastavljali elektronsko z nastavitvijo tako pospeševalne napetosti (kV) kot električnega toka v določenem času ekspozicije (mAs). Rezultati in razprava: V raziskavi smo ugotovili, da pri izbranih napetostih v razponu od 45 kV do 81 kV, ne glede na debelino in absorpcijski koeficient objekta, pravilo 15 % načeloma drži, odstopanja so manjša, med 0 – 14 %, le pri povečanju napetosti iz 55 na 63 kV je odstopanje 21 %. Zaključek: Iz meritev opravljenih v tej raziskavi lahko zaključimo, da pravilo 15 % ni vedno točno, vendar je v vsakodnevni praksi dovolj zanesljivo, saj rentgenski aparat ponuja le določene vrednosti ekspozicijskih pogojev, zato ne moremo vedno nastaviti izračunanih oziroma optimalnih vrednosti. Bolj točno je, kadar osnovno pospeševalno napetost zmanjšamo za 15 % kot takrat, ko napetost povečamo za 15 %. Ob zniževanju pospeševalne napetosti dozo povečujemo in obratno. Z uporabo pravila v praksi lahko zmanjšamo dozno obremenitev pacienta in vplivamo na čas ekspozicije, s čimer optimiziramo radiološki poseg.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-01 07:46:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102535</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 84945</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5474411</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
