<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pojavnost klavstrofobije pri pacientih v radioterapiji pri katerih se uporablja fiksacijska maska</dc:title><dc:creator>Galunič,	Nena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovič,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žager Marciuš,	Valerija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Škufca Smrdel,	Andreja Cirila	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak</dc:subject><dc:subject>radioterapija</dc:subject><dc:subject>fiksacijska maska</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>klavstrofobija</dc:subject><dc:description>Uvod: Radioterapija je eden izmed učinkovitejših načinov zdravljenja raka na otorinolaringološkem področju in področju dojk s supraklavikularno ložo, kjer se v namen fiksacije na pripravi na obsevanje izdela fiksacijska maska. Ta lahko pri pacientu povzroči občutek tesnobe oziroma klavstrofobijo. Namen: Namen diplomskega dela je bil ovrednotiti delež radioloških inženirjev, ki so se pri svojem delu v radioterapiji srečali s pojavom klavstrofobije pri uporabi fiksacijske maske in raziskati, kakšni so ukrepi za zmanjševanje le-te. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo zbiranja podatkov. Za raziskavo smo uporabili merski instrument anketni vprašalnik. Presečna raziskava se je izvajala v januarju 2018 na teleradioterapevtskem oddelku med radiološkimi inženirji, ki se pri svojem delu s pacienti srečujejo bodisi z izdelavo fiksacijske maske na pripravi na obsevanje ali uporabo le te na obsevanju na obsevalnem aparatu. Statistično analizo smo izvedli s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS 24. Rezultati: S klavstrofobijo se je pri uporabi fiksacijske maske srečalo že 98,4 % radioloških inženirjev. Obstaja povezanost med delovno dobo in pogostostjo srečanja, saj med spremenljivkama obstaja statistično značilna povezanost (p &lt; 0,0001), ki je pozitivna in srednje močna. Radiološki inženirji so bili na težave predhodno opozorjeni v 87 %. Najpogostejši znaki klavstrofobije so bili zaskrbljenost, nemir, potenje, dušenje in razbijanje srca. Najbolj učinkoviti ukrepi za ublažitev so bili: dober odnos do pacientov, odprtina za oči v maski in glasba. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da se je s klavstrofobijo srečal že skoraj vsak radiološki inženir. Večina je bila predhodno opozorjena, manjši delež ni bil, ne glede na to so vsi imeli enak cilj – olajšanje zdravljenja pacientom ter preprečevanje napredovanja klavstrofobije. V ta namen se uporabljajo za omejitev klavstrofobije različne tehnike s funkcijo pomiritve in sprostitve. Pomen diplomskega dela se kaže v praktični uporabnosti, saj so natančno obrazloženi problem, znaki in ukrepi pri pojavu klavstrofobije, z namenom lažjega razumevanja ter ublažitve tega, v klinični praksi zelo pogostega pojava, ter ozaveščanja radioloških inženirjev na svojo vlogo. Za širšo sliko problema klavstrofobije bi bilo zanimivo ter koristno raziskati ta pojav še s strani pacientov.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-01 07:46:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102534</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 84944</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5473643</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
