<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dejavniki tveganja za nespecifično bolečino v križu pri pisarniškem delu</dc:title><dc:creator>Ferlin,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Divjak,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sedeči položaj</dc:subject><dc:subject>telesna drža</dc:subject><dc:subject>dolgotrajno sedenje</dc:subject><dc:subject>stabilizacija hrbtenice</dc:subject><dc:subject>ledveni del hrbtenice</dc:subject><dc:description>Uvod: Bolečina v križu je pogosta mišično-kostna motnja, za katero je znano, da je povezana s fizikalnimi, biološkimi, psihosocialnimi in genetskimi dejavniki ter z dejavniki okolja. Hrbtenica je najpomembnejši segment za celotno stabilnost telesa. Stabilnost hrbtenice omogoča pasivni sistem (kosti in sklepi) in aktivni sistem (mišice). Pri dolgotrajnem sedenju je mišična aktivnost minimalna, tako se obremenitev običajno prenese na lokalna mehka tkiva. Sile na hrbtenico so rezultat telesne drže, mišične aktivnosti in pasivne podpore. Vsaka drža, ki jo posameznik zadržuje dalj časa, vodi do občutka neprijetnosti in bolečine. Kljub nesoglasjem o tem, kaj je optimalen sedeč položaj, je bilo več raziskav jasnih in doslednih glede priporočil, da je potrebno večkrat menjavati položaj telesa med sedenjem.Namen: Na podlagi pregleda domače in tuje literature dokazati oziroma utemeljiti, da predstavljeni dejavniki tveganja sedečega pisarniškega dela vplivajo na nespecifične bolečine v križu. Metode dela: Deskriptivni pristop je vseboval sistematično pridobivanje in analiziranje strokovne in znanstvene literature in sicer tako domače kot tuje. Literatura je bila izbrana na podlagi naslednjih vključitvenih kriterijev: slovenski in angleški jezik, možnost dostopa do celotnega besedila, obdobje med letoma 1999 in 2017, vrsta bolečine-nespecifična bolečina v križu, obravnavani so pisarniški delavci ali ljudje s sedečim načinom dela. Rezultati: V diplomsko delo je bilo vključenih 11 študij, od tega 3 študije sistematičnega pregleda randomiziranih študij, v katerih je obravnavano sedeče delo in njegovi dejavniki kot tveganje za bolečino v križu. Obravnavanih je bilo tudi 8 randomiziranih študij tujih avtorjev. Povzetek rezultatov večine študij kaže, da določeni dejavniki sedečega dela lahko vplivajo na nespecifične bolečine v križu. Razprava in sklep: Avtorji so soglasni, da imajo različni položaji sedenja različen učinek na obremenitev hrbtenice in aktivacijo mišic trupa. Poudarja se zavzemanje za nevtralno držo ledvene hrbtenice, za izogibanje morebitno povzročeni bolečini pri drži na končnem obsegu giba. Nevtralna drža naj bi olajšala tudi aktivacijo najpomembnejših mišic trupa. Na podlagi pregleda strokovne literature lahko povzamemo, da je pri bolečini v križu potrebno upoštevati vse dejavnike tveganja in raziskati, kolikšen vpliv imajo posamezni dejavniki. Bolečina v križu je večdimenzionalen problem, pri čemer ne moremo upoštevati samo sedečega položaja, temveč tudi fizikalne, biološke, psihosocialne in genetske dejavnike ter dejavnike okolja.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-01 07:46:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102531</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 84941</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5471083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
