Primerjalni vidiki tehnološke pismenosti učiteljev in bodočih učiteljev tehnike in tehnologijePajk, Barbara (Avtor) Avsec, Stanislav (Mentor) tehniško izobraževanjeV napredni tehnološki družbi je vse bolj odločilen dejavnik postala tehnološka pismenost kot glavni produkt tehniškega izobraževanja. Vloga učitelja tehnike in tehnologije (TiT) postaja vse bolj kritično uravnalna kot tudi usmerjena k trenutnim trendom in potrebam trga. V magistrskem delu obravnavamo v uvodnem in teoretičnem delu pojem in vloga tehnološke pismenosti in odnos do tehnike in tehnologije. Do zdaj je bila že raziskovana tehnološka pismenost učencev v prvem in drugem triletju osnovne šole (OŠ), prav tako v 9. razredu OŠ, lani 2017 pa sem sama v diplomskem delu raziskovala tudi tehnološko pismenost učiteljev TiT osnovne šole. V magistrskem delu se posvetimo tehnološki pismenosti učiteljev in bodočim učiteljem TiT, saj so le-ti ključni pri izobraževanju učencev. Prav tako si pogledamo, kakšen odnos imajo študentje do tehnike in tehnologije, in ali to v kakšni meri vpliva tudi na tehnološko pismenost. Glavna cilja magistrskega dela sta bila: ugotoviti tehnološko pismenost učiteljev in bodočih učiteljev TiT in s tem prispevati k boljšemu poznavanju narave tehnološke pismenosti in procesa učenja vsebin TiT in ugotoviti v kolikšni meri sta odnos do TiT in tehnološka pismenost povezani. Po pregledu metod merjenja TP učencev in odraslih smo se odločili za izbiro nedavno razvite metode celostnega merjenja TP, ki je zasnovana na osnovi standardov tehnološke pismenosti (Avsec, 2010) in nam bo omogočala ustrezno primerljivost rezultatov. Metodo smo dogradili z anketnim vprašalnikom, ki nadomešča mero predtesta. Za ugotavljanje odnosa in tehnološke pismenosti pa smo uporabili nestandardizirani vprašalnik »Tehnika in jaz«. Izmerjena tehnološka pismenost (TP) učiteljev TiT je znašala 64,48 %, tehnološka pismenost bodočih učiteljev 1. letnika 1. bolonjske stopnje je znašala 64,29 % in tehnološka pismenost bodočih učiteljev 1. letnika 2. bolonjske stopnje 58, 57 %. Tehnološko znanje je imelo od vseh kompetenc najvišjo aritmetično sredino. Učitelji so dosegli 83,36 %, bodoči učitelji 1. letnika 1. bolonjske stopnje so dosegli 83,36 % in bodoči učitelji 1. letnika 2. bolonjske stopnje 81,81 %. Medtem, ko sta bil dimenziji tehnoloških zmožnosti in sposobnost kritičnega razmišljanja in odločanja značilno odstopajoči. Učitelji so dosegli pri zmožnostih 54,75 %, pri kritičnem razmišljanju in odločanju pa 56,91 %, bodoči učitelji 1. letnika 1. bolonjske stopnje so dosegli pri zmožnostih 52,75 %, pri kritičnem razmišljanju in odločanju pa 54,16 %. Bodoči učitelji 1. letnika 2. bolonjske stopnje so doseli pri zmožnostih 36,08 %, pri kritičnem razmišljanju in odločanju pa 55,50 %. Pri pregledu vpliva odnosa do TiT na TP, je bilo ugotovljeno, da tisti študentje, ki so zainteresirani za TiT imajo tudi višjo TP v splošnem in posebej v komponenti zmožnosti. Pri povezavi komponente kritičnega razmišljanja in odločanja z odnosom do tehnike, je bila kategorija zavedanja pomembnosti TiT negativna. To pomeni, da se taka oseba zaveda posledic TiT, ni pa še zmožna kritičnega razmišljanja in odločanja. Učitelji in bodoči učitelji TiT imajo še vedno premalo inženirskih znanj in zmožnosti oblikovanja ter projektiranja. Prav tako imajo neprimerno domače okolje, kar se tiče razpoložljivosti tehničnih delavnic in motivacije za rabo računalniške opreme na višjih nivojih. Učni načrt vsebin TiT razredov 6–8 bi potreboval dodatno uskladitev in nadgradnjo z merili standardov tehnološke pismenosti.20182018-09-01 04:38:23Magistrsko delo/naloga102514COBISS_ID: 12109641sl