Prožna varnostVelički, Tinkara (Avtor) Tičar, Luka (Mentor) prožnostvarnostfleksibilnosttrg delazaposlitevbrezposelnostatipične oblike delaplačaSodelovanje prava in ekonomije je lahko izraženo tudi v delovnopravni sferi in sicer v pojmu prožna varnost. Trend držav k stremenju po prožni delovni zakonodaji je zaradi izkoriščanja prednosti, ki jih prinaša globalizacija. Fleksibilnost trga dela pomeni sposobnost prilagajanja in odzivanja na spremembe. Ne gre za enačenje s pojmom lahkega odpuščanja delavcev, ampak za prožno obnašanje delavcev in delodajalcev. Tako v smislu, da delavci hitro najdejo novo zaposlitev (imajo tudi lažji dostop do poklicev), kot tudi, da ima delodajalec možnost v okviru poslovne fleksibilnosti uravnavati delovni čas in organizirati delo. Zaradi težnje delodajalcev po večji fleksibilnosti se pojavljajo atipične oblike dela, pri katerih gre za odmik od klasičnega vzorca odvisnosti med delavcem in delodajalcem. Med atipične oblike dela spadajo začasno in občasno delo, volontersko pripravništvo, podjemna in avtorska pogodba, študentsko delo, samozaposlitev. Zaradi po mnenju delodajalcev premalo fleksibilnega trga dela pa je velik problem pojav prekarnega dela. Problem nastane, če je trg dela neprožen in čezmerno usmerjen v varnost zaposlitve, po drugi strani pa, da delovna zakonodaja ne omogoča niti minimalnega varstva zaposlenim. Zato želimo v prožni varnosti vzpostaviti ravnovesje. Za dosego ravnovesja lahko preučimo primere dobrih praks iz tujine, predvsem je zanimiv danski model in njihova usmeritev v aktivno politiko zaposlovanja in obnašanje sindikatov.20182018-08-30 07:45:36Magistrsko delo/naloga102435VisID: 82406COBISS_ID: 16349265sl