Terapevtski učinek intravenskih imunoglobulinov na zmogljivost mišic zgornjih in spodnjih udov pri bolnikih z demielinizacijsko polinevropatijoPrezelj, Eva (Avtor) Leonardis, Lea (Mentor) vnetne polinevropatijemišična zmogljivostintravenski imunoglobuliniročna dinamometrijaUvod: Kronične pridobljene demielinizacijske polinevropatije so heterogena skupina avtoimunih bolezni perifernega živčevja, za katere je značilna mišična šibkost in odziv na imunomodulatorno zdravljenje. Znotraj njih ločimo štiri skupine, ki se razlikujejo glede na razporeditev mišične prizadetosti, senzorični izpad in odgovor na imunomodulatorno zdravljenje. Za zdravljenje se trenutno med drugim pri vseh oblikah uporabljajo humani intravenski imunoglobulini. Čeprav veljajo za uspešno metodo pri zdravljenju, so do tedaj opravljene raziskave učinek vrednotile večinoma le z različnimi lestvicami, primanjkuje pa raziskav, ki bi učinek merile objektivno. Namen: Namen raziskave je bil kvantitativno izmeriti učinek intravenskih imunoglobulinov pri bolnikih z obliko kronične pridobljene demielinizacijske polinevropatije. Metode dela: V vzorec smo zajeli deset bolnikov z obliko kronične pridobljene demielinizacijske polinevropatije, ki redno prejemajo vzdrževalni odmerek intravenskih imunoglobulinov. Z ročnim dinamometrom MicroFET 2 in dinamometrom JAMAR® smo pred in en do dva tedna po aplikaciji zdravila izmerili izometrično mišično zmogljivost zgornjih in spodnjih udov bilateralno. Rezultate smo analizirali z Wilcoxonovim testom predznačenih rangov in t-testi za dva odvisna vzorca. Za analizo posameznika smo razliko izrazili v odstotkih. Zanimalo nas je, koliko mišičnih skupin se je pri posameznem bolniku izboljšalo za vsaj 25 % ali 50 %. Rezultati: Na drugo merjenje je prišlo osem od desetih bolnikov (starost 52,6±14,2 let), pet moških in tri ženske. Wilcoxonov test predznačenih rangov in analiza t-testov za dva odvisna vzorca nakazuje na učinkovitost zdravila. Na našem vzorcu sta se na zdravljenje pomembno odzvala dva od osmih, pri katerih se je za 50 % in več izboljšala vsaj polovica merjenih mišičnih skupin. Pri štirih bolnikih so bile opažene spremembe v smislu izboljšanja določenih mišičnih skupin, pri dveh bolnikih pa so bili rezultati po drugi meritvi slabši v primerjavi z merjenjem pred aplikacijo zdravila. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je v prihodnje smiselno poleg različnih lestvic bolnike dodatno spremljati še z ročno dinamometrijo. Naša raziskava, ki temu postavlja temelje, predlaga testne položaje in služi kot osnova nadaljnjemu intervalnemu spremljanju bolnikov. Zaradi majhnega vzorca preiskovancev in pomanjkanja normativov za zdrave mišične skupine, merjene z merilcem MicroFET 2, se odpira potreba po nadaljnjih raziskavah.20182018-08-24 07:46:16Diplomsko delo/naloga102380VisID: 84457COBISS_ID: 5469035sl