<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnos prekmurskih osmošolcev do zdravega življenjskega sloga</dc:title><dc:creator>Bernjak,	Melani	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kostanjevec,	Stojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Erjavšek,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:description>Zdrav življenjski slog je opredeljen kot način življenja, ki omogoča kakovostno življenje posameznika, ohranjanje in krepitev zdravja ter optimalni telesni, kognitivni, čustveni in socialni razvoj. Vedenja, ki so del zdravega življenjskega sloga, so prehranjevanje, telesna aktivnost, spanje, sedeča vedenja in tvegana vedenja (kajenje, alkohol). 
Za potrebe diplomskega dela smo izvedli raziskavo, katere namen je bil ugotoviti, kakšen odnos do vedenj, povezanih z zdravim življenjskim slogom, imajo učenci 8. razredov v Prekmurju. Pri tem so nas zanimale tudi razlike glede na spol in kraj bivanja učencev. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, v raziskavo pa je bilo vključenih 138 učencev 8. razredov štirih osnovnih šol v Prekmurju.
Analiza rezultatov je pokazala, da anketirani učenci v večini dosegajo priporočila glede telesne aktivnosti. Ocenjujemo, da učenci ne dosegajo priporočil glede spanja in zdravih prehranjevalnih navad. Zaskrbljujoč je tudi čas, ki ga učenci dnevno namenijo gledanju televizije in uporabi telefona, manj pogosto pa je tvegano vedenje povezano s kajenjem in uživanjem alkohola. Ugotovili smo, da imajo dekleta večinoma boljši odnos do zdravega načina prehranjevanja kot fantje, razlike med učenkami in učenci glede na kraj bivanja pa niso bile ugotovljene. Slaba polovica učencev ocenjuje, da se prehranjujejo srednje zdravo. Učenci najbolj zaupajo nasvetom, ki jim jih o zdravem življenjskem slogu posredujejo starši in zdravniki, manj nasvetom prijateljev ter najmanj nasvetom učiteljev.
Glede na rezultate raziskave je smiselno za učence oblikovati in izvajati različne učinkovite strategije na področjih spodbujanja in zagotavljanja zdravega prehranjevanja, ustrezne količine spanja in prav tako tudi prizadevanja za zmanjšanje sedečih vedenj. Pomembno vlogo pri tem ima šola, ki lahko organizira dodatna predavanja in delavnice na identificirane teme, pri katerih lahko aktivno sodelujejo tako učenci kot tudi njihovi starši. Učitelji lahko v okviru rednega učnega programa učence ozaveščajo o vplivu teh dejavnikov na njihovo zdravje in počutje ter jih s konkretnimi aktivnostmi spodbujajo k spremembi vedenja. V okviru različnih brezplačnih telesnih aktivnosti lahko učitelji pri učencih spodbujajo aktivno preživljanje prostega časa, pomembna pa sta tudi dober zgled vseh strokovnih delavcev na šoli in podpora izvajanja aktivnosti v domačem okolju s strani staršev.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-23 03:13:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102358</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12093513</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
