<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Strah učencev z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavami pri predmetu šport</dc:title><dc:creator>Trunk,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Tjaša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>neverbalne specifične učne težave</dc:subject><dc:subject>predmet šport</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V magistrskem delu smo raziskovali, ali učenci z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavami pri predmetu šport v osnovni šoli doživljajo strah. 
Neverbalne specifične učne težave so nevrološki sindrom, ki jih sestavljajo primanjkljaji na vizualno-prostorskem, socialnem in gibalnem področju. Primanjkljaji vplivajo tako na izobraževalno področje posameznika kot tudi na vsa ostala življenjska področja. Kljub visoko razvitim kognitivnim sposobnostim imajo ti učenci tudi velike težave na področju prepoznavanja čustvovanja soljudi. Otroci z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavami so nagnjeni k ponotranjanju čustev, kar se lahko izkazuje v obliki depresije, anksioznosti in v skrajnih primerih tudi v samomoru. Čustvo strahu je pri posamezniku zelo škodljivo, če se pojavlja preveč pogosto in v neprimernih okoliščinah. Ker se pojavljajo pri učencih z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavami težave na področju gibanja in ker predmet šport poudarja pomembnost celostnega razvoja otroka, ne le gibalnega, temveč tudi spoznavnega, čustvenega in socialnega, smo se odločili, da bomo v našem magistrskem delu raziskali, ali se pojavlja strah pri predmetu šport pri učencih z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavami. Tako smo v teoretičnem delu opredelili strah kot čustvo ter opisali dejavnike, povezane s pojavljanjem, in doživljanjem strahu v šoli pri predmetu šport. 
V empiričnem delu smo uporabili kvalitativen raziskovalni pristop, deskriptivno metodo. Kvalitativna metoda dela je temeljila na multipli študiji primera, v kateri smo s pomočjo intervjujskih vprašanj analizirali šest otrok z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavami. Vzorčenje je bilo namensko. Intervjuvani učenci in učitelji so iz štajerske regije. Preverili smo, kako intervjuvani učenci z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavami doživljajo predmet šport, kako doživljajo preverjanje in ocenjevanje pri predmetu šport, kako doživljajo svojo uspešnost in uspešnost svojih sošolcev pri predmetu šport, kateri dejavniki povzročajo strah pri intervjuvanih učencih z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavami, katerih gibalnih dejavnosti jih je strah. Zanimalo nas je tudi, ali učitelji intervjuvanih učencev prepoznajo morebitni strah teh učencev pri predmetu šport. Z dobljenimi rezultati smo ugotovili, da se pri vseh intervjuvanih učencih pojavlja čustvo strahu. Intervjuvani učenci predmeta šport ne doživljajo pozitivno. Izkazalo se je, da je njihovo doživljanje predmeta šport pogojeno s samo vsebino in vajami, ki jih pri urah predmeta šport izvajajo in prav tako tudi od tega, kako so sošolci tolerantni do njihovih napak pri izvajanju vaj.</dc:description><dc:publisher>[J. Trunk]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-23 03:12:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102351</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12091209</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
