<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinki različnih terapevtskih pristopov pri proniranem stopalu</dc:title><dc:creator>Košir,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pronacija stopala</dc:subject><dc:subject>ortoze za stopalo</dc:subject><dc:subject>elastični lepilni trakovi</dc:subject><dc:subject>prilagojena tekaška obutev</dc:subject><dc:subject>vaje za intrinzične stopalne mišice</dc:subject><dc:description>Uvod: Pronacija stopala je kombiniran gib v več sklepih stopala, ki je biomehansko zelo pomemben za absorpcijo sil ob dostopu na podlago in prenos sil po stopalu ter na proksimalne sklepne in mehkotkivne strukture spodnjega uda med gibanjem. Povečana pronacija stopala je dejavnik tveganja za pojav bolečine pri teku, ki lahko vodi tudi do preobremenitvenih poškodb spodnjega uda. Namen: Pregledati učinkovitost različnih terapevtskih pristopov pri proniranem stopalu. Metode dela: Članke smo iskali v podatkovni bazi PubMed in na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev v pregled vključili 7 raziskav. Rezultati: V vključenih raziskavah so preučevali vpliv in učinkovitost ortoz za stopalo, vaj za intrinzične stopalne mišice, uporabe elastičnih lepilnih trakov in različnih tipov prilagojene tekaške obutve. Preučevali so vpliv na položaj stopala, pojav in jakost bolečine ter tveganje za poškodbe pri tekačih. Vzorce so v večini sestavljali mladi in zdravi posamezniki brez simptomov ali že prisotnih preobremenitvenih poškodb spodnjega uda. Razprava: Pregled je pokazal, da ortoze po meri kratkoročno zmanjšajo jakost in zakasnijo pojav bolečine ter da imajo boljši učinek, kadar so kombinirane z vajami za intrinzične stopalne mišice. Elastični lepilni trakovi imajo kratkoročni učinek na pronacijo stopala po teku. Ugotovitve raziskav kažejo, da so pasivni terapevtski pristopi (ortoze za stopalo ali uporaba elastičnih lepilnih trakov) učinkovitejši, kadar so kombinirani z mišično aktivnostjo. O učinkovitosti različnih tipov prilagojene tekaške obutve so si rezultati nasprotujoči in zgolj oblika stopala ni dovolj za predpis določenega tipa tekaške obutve. Zaključek: Zaradi majhnih vzorcev in neklinične populacije v večini vključenih raziskav so rezultati težko posplošljivi na širšo populacijo. Ugotovitve pregleda imajo zato predvsem preventivni pomen pri fizioterapetski obravnavi oseb s proniranim stopalom, kjer preobremenitvene poškodbe (še) niso prisotne. Potrebne so dodatne raziskave, ki bi preučevale kombinacijo pasivnega in aktivnega pristopa. Prav tako so potrebne raziskave, ki bi se osredotočile na mehkotkivne vzroke za pronacijo stopala.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-22 07:46:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102349</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 84449</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5469291</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
