<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimalna obremenitev otrok glede na njihovo gibalno učinkovitost</dc:title><dc:creator>Hostnik,	Meta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gregorc,	Jera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otrok</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil raziskati optimalno časovno obremenitev predšolskih otrok med izvajanjem gibalnih dejavnosti s ciljem razvoja vzdržljivosti. V raziskavi je sodelovalo 51 otrok, starih od 4,5 do 5,5 let, ki so obiskovali javni vrtec, in sicer: 23 otrok, ki so 2-krat tedensko obiskovali splošno športno vadbo pod vodstvom športnega društva Svizec – športne dejavnosti najmlajših, in 28 otrok, ki splošne športne vadbe niso obiskovali. V vzorec spremenljivk smo zajeli test MOT 4–6 za merjenje gibalne učinkovitosti, teste ravnotežja in koordinacije gibanja ter tri različno dolge vadbene ure (10, 20 in 30 minut) s ciljem razvoja vzdržljivosti. Postopek pridobivanja podatkov je potekal v več fazah s tehniko ocenjevanja. V prvi fazi smo vse otroke testirali s testom MOT 4–6 ter testi ravnotežja in koordinacije gibanja. V drugi fazi smo nato v razmaku sedmih dni izvedli še tri različno dolge vadbene ure, v sklopu katerih se je dolžina vadbe vsak teden podaljšala za 10 minut ter na koncu vsake vadbene ure ponovno ocenili ravnotežje in koordinacijo gibanja. Podatke smo kvantitativno obdelali z osnovnimi statističnimi parametri, statistično značilne razlike med skupinami pa smo ugotavljali s pomočjo parnega t-testa, t-testa za neodvisne vzorce, enosmerne analize variance (Welch) in Games Howell post-hoc testa. Statistično značilne razlike med začetnimi in nadaljnjimi merjenji ravnotežja in koordinacije gibanja so predstavljale stopnjo utrujenosti otrok v vzdržljivosti. Na podlagi utrujenosti otrok v vzdržljivosti (posredno merjene skozi teste ravnotežja in koordinacije) smo ugotovili, da načrtovanje količine gibalnih dejavnosti ne more potekati le na podlagi otrokove starosti, saj enaka količina gibalne dejavnosti ni primerna za vse otroke, ampak je optimalna časovna obremenitev odvisna od gibalne učinkovitosti otrok. K boljši gibalni učinkovitosti otrok in daljši časovni optimalni obremenitvi gibalne dejavnosti pa pripomorejo tudi dodatne organizirane gibalne dejavnosti, saj je raziskava pokazala, da so bili otroci, ki so 2-krat tedensko v obdobju enega šolskega leta obiskovali splošno športno vadbo Svizec, gibalno učinkovitejši v primerjavi z otroki, ki splošne športne vadbe niso obiskovali.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-22 03:39:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102344</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12090185</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
