<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Trening za razvoj napisovalnih spretnosti pri učencu iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine</dc:title><dc:creator>Cimperman,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Magajna,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>opismenjevanje</dc:subject><dc:description>Kognitivne spretnosti, kot so spretnosti vidnega zaznavanja in fonološkega zavedanja, ter spretnosti pisanja so tesno povezane z razvojem pismenosti in šolsko uspešnostjo, zato je zelo pomembno, da jih otrok začne razvijati že v predšolskem obdobju s pomočjo različnih izkušenj. Slednje so v družinah z nižjim socialno-ekonomskim statusom zaradi manj spodbudnega okolja, ki je posledica nižje izobrazbe staršev in slabših finančnih zmožnosti, velikokrat omejene. Pri otrocih iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine se zato ob vstopu v šolo pogosto pojavljajo slabše razvite spretnosti (grafomotorične spretnosti, fonološko zavedanje, slušno in vidno zaznavanje ipd.), ki so ključne za razvoj pisanja. Zgodnja evalvacija otrokovih napisovalnih spretnosti in zgodnja obravnava otroka imata zato zelo pomembno vlogo, da ne pride do stopnjevanja njegovih težav.
Namen magistrskega dela je s študijo primera raziskati vpliv treninga na napisovalne spretnosti – specifične kognitivne spretnosti in spretnosti pisanja. V raziskavo je bila vključena učenka 2. razreda, ki izhaja iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine in ima po mnenju učiteljice težave na področju pisanja. S pomočjo posameznih podtestov diagnostičnih testov ACADIA, SNAP in Testa motenosti v branju in pisanju ter nareka in samostojnega zapisa smo ugotovili, da je imela učenka pred pričetkom treninga največ težav na področju grafomotoričnih spretnosti in na področju fonološkega zavedanja. Trening je obsegal 16 srečanj, vsako srečanje pa je trajalo eno šolsko uro. Po izvedenem treningu smo na končnem testiranju izvedli enake preizkuse in primerjali začetne ter končne rezultate. Ugotovili smo, da je učenka napredovala na področju fonološkega zavedanja, na področju grafomotoričnih spretnosti pa ne v željeni meri. Za izboljšanje omenjenih področjih bi bil potreben dalj časa trajajoč in bolj intenziven trening. Rezultati nam nakazujejo pomembnost pomoči otrokom, ki izhajajo iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-22 03:39:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102341</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12089417</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
