<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinkovitost učenja s pomočjo učbenika v 7. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Rode,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hrast,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>učbenik</dc:subject><dc:description>Učiteljem v osnovnih šolah po Sloveniji je na voljo kar nekaj učbenikov, ki jih lahko uporabijo za poučevanje. Za izdelavo katerega koli učbenika je potrebna ogromna količina dela, načrtovanja in oblikovanja, še posebej pa to velja za učbenike naravoslovnih predmetov. Učno gradivo mora biti oblikovano tako, da vodi učenca pri kognitivnem procesiranju informacij, predstavljenem v učnem gradivu, pri čemer njegova zmogljivost delovnega spomina ne sme biti presežena. Znanost je dandanes v porastu, zato je pomembno, da učencem približamo te dokaj abstraktne tematike, saj s tem ne pomagamo le njim, temveč tudi celotni človeški skupnosti. S tem namenom sem se odločil pridobiti boljši vpogled v način učenčevega branja učbenika in iz tega morda povleči kak nasvet, ki bi bil lahko avtorjem, urednikom in oblikovalcem učbenikov v pomoč pri nastanku novih učnih gradiv. Cilja diplomskega dela sta opredeliti učinkovitost učnega gradiva za doseganje učnih ciljev s področja embrionalnega in postembrionalnega razvoja pri predmetu naravoslovje v 7. razredu osnovne šole ter analizirati del učnega gradiva, pri katerem so imeli sedmošolci (N=50) največ težav z razumevanjem. Pri raziskavi sem uporabil tehnologijo očesnega sledenja, vprašalnik o oceni predznanja in preizkus znanja. Analiza rezultatov vprašalnika o sporočilu učnega gradiva in preizkusa znanja o vsebini gradiva je pokazala, da so učenci usvojili največ znanja o nepopolni in popolni preobrazbi živali. Vsebina je bila predstavljena z besedilom in z vsebinsko komplementarnim slikovnim gradivom, kar nakazuje na pomembnost večpredstavnosti učbeniškega gradiva. S pomočjo očesnega sledilca je bil analiziran del besedila, ki je učencem povzročal največje težave pri razumevanju, in sicer diagram s spremnim besedilom o diferenciaciji zarodnih celic. Analiza je pokazala, da učenci diagrama in spremnega besedila ne dojemajo kot povezano vsebinsko celoto in ju med seboj ne integrirajo.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-18 03:13:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102315</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12081737</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
