<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba tipne knjige kot didaktične igrače pri otroku z Apertovim sindromom</dc:title><dc:creator>Hinić,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fina motorika</dc:subject><dc:description>Naloge, v katerih se uporabljajo čutila, so poseben izziv za otroke, ker zahtevajo vzdrževanje koncentracije na lastnih čutilih in večjo ozaveščenost o posameznem čutilu. Pri tem ima veliko vlogo senzorna integracija, s pomočjo katere možgani predelajo čutilne dražljaje in jim dajo pomen. Čutila, še posebej vid in tip pri mlajših otrocih, lahko razvijamo skozi igro, ob kateri se otrok zabava, uči in spoznava svet, ki ga obkroža. Otrok pri igri uporablja različne didaktične igrače, ena izmed igrač je tudi tipna knjiga, ki na zabaven način spodbuja otroka k učenju različnih spretnosti, zlasti finomotoričnih.
Izvedena je bila študija primera z dve leti in deset mesecev staro deklico z Apertovim sindromom. Gre za redko genetsko motnjo, ki zaradi izkrivljenih kosti lobanje, ki povzroča senzorne težave, težave z vidom, sluhom in dihanjem, in zraščenih prstov na rokah in nogah omejuje otroka pri gibanju. Predvsem pa povzroča finomotorične primanjkljaje, ki sem jih ocenila kot manj razvite glede na dekličino kronološko starost in se ne skladajo s spoznanji o razvoju fine motorike, ki sem jih opisala v teoretičnem delu. 
Namen raziskave je bil izdelati individualizirano tipno knjigo, jo preizkusiti, opazovati dekličin odziv in napredek na področju fine motorike ter analizirati vpliv knjige na njeno vključevanje v predpisani predšolski kurikulum. Izvedenih je bilo 27 individualnih obravnav, na katerih je deklica preizkusila in izvedla različne didaktično-igralne naloge iz tipne knjige, ki zajema deset strani.
Rezultati trimesečnega dela z deklico so pokazali njen napredek pri usvajanju posameznih vsebin predšolskega kurikuluma s prilagojenim programom. Napredek je opazen pri večji gibljivosti, spretnosti in natančnosti pri prijemanju predmetov, spretnejšem pincetnem prijemu in boljši koordinaciji oko–roka in roka–roka. Napredek je bil opazen tudi pri njeni samostojnosti pri večini dnevnih opravil (npr. oblačenje, hranjenje ...). Interpretacijo dobljenih rezultatov sem podkrepila z neposrednim opazovanjem in s pogovorom z dekličino specialno pedagoginjo. S pomočjo dobljenih rezultatov sem izdelala smernice za izdelavo nove tipne knjige in smernice za usmerjeno finomotorično igro, s katero razvijamo finomotorične spretnosti otrok z Apertovim sindromom. Omenjene smernice so uporabne tudi pri otrocih z različnimi težavami s fino motoriko.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-15 03:16:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102299</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12077385</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
