<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pisanje pripovedi ob slikah v 3. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Novak,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bešter,	Marja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rot Vrhovec,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sporazumevalna zmožnost</dc:subject><dc:subject>zapisano besedilo</dc:subject><dc:subject>pripoved</dc:subject><dc:subject>tvorjenje pripovedi ob slikah</dc:subject><dc:subject>diferenciacija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine je razvijanje sporazumevalne zmožnosti, tj. zmožnosti sprejemanja in tvorjenja besedil. Mednje spada tudi pripoved ob slikah, katere tvorjenje naj bi učenci obvladali na koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, in sicer v ustni in pisni obliki. V praksi je po navadi tako, da se učenci učijo ustnega tvorjenja pripovedi ob slikah v 2. razredu, v 3. razredu pa pripoved ob slikah napišejo. 

Med opravljanjem prakse v oddelku 3. razreda smo opazili, da imajo učenci težave z ustnim tvorjenjem pripovedi ob slikah (primanjkuje jim besednega zaklada; opisujejo slike, namesto da bi pripovedovali o dogodkih na njih; veliko se ponavljajo). Še večje težave imajo pri pisnem tvorjenju pripovedi.

Namen magistrskega dela je bil ugotoviti a) napredek tretješolcev v tvorjenju zapisane pripovedi ob slikah v trimesečnem obdobju od obravnave učne teme in po njenem utrjevanju, b) podobnosti in razlike v uvodni obravnavi tvorjenja zapisane pripovedi v dveh oddelkih 3. razreda OŠ in c) mnenje učencev in obeh učiteljic o obravnavani učni temi. Uporabili smo kombinacijo kvalitativnega (hospitacija učnih ur, del analize pripovedi učencev, intervju) in kvantitativnega raziskovanja (del analize pripovedi učencev, anketni vprašalnik za učence).

V Teoretičnem delu smo opredelili sporazumevalno zmožnost, sporazumevanje in besedilo na splošno in nato še pri pouku slovenščine. V Empiričnem delu smo z raziskavo ugotovili, da za kakovostno pisanje pripovedi ob slikah ni ključnega pomena šolska obravnava te učne snovi, ampak utrjevanje pisanja ter učiteljeva podrobna in kvalitetna analiza zapisanih besedil, na podlagi katere lahko da učencem povratno informacijo o njihovih besedilih. Kot smo predvidevali, sta učiteljici pri pouku uporabljali izraz »zgodba« (in ne pripoved), tvorjenje pripovedi se je premalo utrjevalo in besedila učencev so bila pregledana površno. Rezultati magistrskega dela so lahko uporabni za učitelje 3. razreda, saj jih poleg omenjenega usmerijo tudi v tipične napake učencev pri pisnem tvorjenju pripovedi ob slikah.</dc:description><dc:publisher>[M. Novak]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-14 03:19:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102296</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.32.016:811.163.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12075337</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
