Vpliv pesmi na učenje in pomnjenje besedišča pri učenju angleščine v prvem razredu osnovne šoleAljaž, Jure (Avtor) Dagarin Fojkar, Mateja (Mentor) besediščeV magistrskem delu je obravnavan pristop poučevanja angleščine z dodanimi glasbenimi dejavnostmi v 1. razredu osnovne šole. Predstavljen je pomen glasbe pri pouku in njen vpliv na učenje tujega jezika in bolj specifično besedišča. Prav tako je predstavljena povezava med glasbo in jezikom na ravni biološkega in antropološkega razvoja. V nadaljevanju sledijo tudi najpogostejši modeli in pristopi k poučevanju angleškega jezika v zgodnjem obdobju, možnosti za medpredmetno povezovanje tujega jezika in glasbe ter opis uvajanja poučevanja tujih jezikov na sistemski in državni ravni preko pregleda učnih načrtov in ostalih dokumentov. Vpeljava glasbenih dejavnosti (pesmi in ritmične izreke) v poučevanje angleščine v 1. razredu osnovne šole je potekala v aprilu in maju 2018. V raziskavi so sodelovali 104 učenci, od tega 52 v kontrolni, kjer je pouk potekal klasično in 52 v eksperimentalni skupini, kjer so bile dodane še glasbene dejavnosti. Namen eksperimenta je bil ugotoviti ali imajo učenci, ki so vključeni v prvo leto učenja angleščine v šoli, že predznanje tujega jezika (bolj podrobno besedišča) in kakšen napredek naredijo v 4 tednih poučevanja. Poleg tega nas je zanimalo, kako glasba vpliva na takojšnji priklic besedišča takoj po vpeljavi le-tega in kako glasba vpliva na zapozneli priklic besedišča, tj. po nekaj urah učenja ciljnega besedišča. Ob tem smo preverili še kako se spremeni zmožnost priklica ob 1 tedenskem premoru (za to smo izkoristili majske počitnice). Prav tako nas je zanimalo ali uporaba glasbe pri pouku vpliva na sposobnost uporabe besed ob koncu obravnave teme. Na koncu smo preverili še, kako všečen je pouk angleščine brez in z glasbo. Rezultati so pokazali, da večina učencev nima veliko predznanja, saj so v povprečju dosegali 33 % točk na testu predznanja. Preizkus takojšnjega priklica besed je pokazal, da glasba ne igra odločilne vloge pri sposobnosti priklica besed, takoj po vpeljavi novega besedišča. Namreč tako v kontrolni kot eksperimentalni skupini so učenci napredovali v podobnem tempu. V kasnejših testih pa so se začele kazati statistično pomembne razlike, saj so tako oba testa zapoznelega priklica in uporabe besedišča pokazala občutnejšo razliko med napredki obeh skupin v prid eksperimentalne. S tem smo dokazali, da ima glasba pozitivne učinke na pomnenje in pasivno ter aktivno znanje jezika. Glasba prav tako vpliva na učence, ki imajo težave s sodelovanjem in izpostavljenostjo pred množicami, saj lahko glasbene dejavnosti oblikujemo tako, da učenci delujejo v skupinah in se tako čutijo manj izpostavljene in bolj varne. Boljšo motiviranost in boljše počutje ob vpeljavi glasbe v učni proces so potrdili tudi učenci sami, saj so v 90 % odgovorili pritrdilno na vprašanje ali jim je bolj všeč pouk z glasbenimi dejavnostmi kot tisti brez njih.20182018-07-21 14:54:10Magistrsko delo/naloga102198COBISS_ID: 12069961sl