Vloga antioksidantov in selenovih spojin v listih navadne (Fagopyrum esculentum) in tatarske (Fagopyrum tataricum) ajde na prenos in učinke živega srebra vzdolž prehranjevalne verigeMurn, Tanja (Avtor) Vogel Mikuš, Katarina (Mentor) onesnaženost talIdrija je majhno mesto, znano po neprekinjenem petstoletnem rudarjenju živega srebra (Hg). Kar četrtina celotne proizvodnje Hg se je med pridobivanjem sprostila v okolje, kar je in še vedno negativno vpliva na tamkajšnje organizme. Rastline so v neposrednem stiku s prstjo in lahko kot primarni vir hrane Hg iz tal in zraka posredujejo iz neživega okolja v prehranjevalne verige ljudi in živali. Namen magistrske naloge je bil preučiti kako sekundarni metaboliti (polifenolne spojine) navadne (Fagopyrum esculentum) in tatarske (Fagopyrum tataricum) ajde vplivajo na prenos in učinke Hg v kombinaciji s selenom (Se) pri rastlinah in naprej v prehranjevalni verigi. Sekundarni metaboliti so namreč ključne komponente obrambnih mehanizmov pred oksidativnim stresom, ki ga lahko povzročijo različne okoljske razmere, kot so npr. UV-sevanje, kovine ali mikroorganizmi. Ti lahko v stiku z organizmom tvorijo reaktivne kisikove spojine (ROS), ki poškodujejo celične strukture. Znano je, da ima tatarska ajda večji antioksidativni potencial od navadne ajde. To lahko pripišemo višji vsebnosti nekaterih flavonoidov, ki oksidativni stres preprečujejo z lovljenjem prostih radikalov in večji reducirajoči moči. Tudi Se pozitivno vpliva na rast in preživetje rastlin ter na obrambo pred oksidativnim stresom, saj lahko reagira s Hg in tako zmanjša negativne vplive Hg na rastline. Kot testni rastlinski vrsti smo izbrali navadno in tatarsko ajdo, kot testno žival pa polža španskega lazarja (Arion vulgaris). Navadno in tatarsko ajdo smo gojili v zemlji, onesnaženi s Hg. Polovico rastlin smo listno obogatili s Se, ki smo ga nanesli kot raztopino dikalijevega selenata (K2SeO4). Spektrofotometrično smo določili, kako kopičenje Hg (v kombinaciji s Se) vpliva na vsebnost fotosinteznih pigmentov, stopnjo lipidne peroksidacije ter vsebnost polifenolnih spojin v navadni in tatarski ajdi. Z vzgojenimi rastlinami smo hranili polže španske lazarje. Z rentgensko fluorescenčno spektrometrijo smo določili, v kolikšni meri so ajde privzemale Hg iz idrijske zemlje ter listno dodan Se in v kolikšni meri so polži privzemali Hg in Se iz rastlinskega materiala. Pri polžih smo spektrofotometrično določili tudi stopnjo lipidne peroksidacije prebavne žleze ter mišičnega tkiva. Rezultati so pokazali, da je kombinacija Hg in Se različno vplivala na fiziološke lastnosti obeh vrst ajd. Obe vrsti ajd sta v kombinaciji s Se različno privzemali Hg. Transport Hg vzdolž prehranjevalne verige je bil v kombinaciji s Se vrstno specifičen. Ker so rastline rasle v kontroliranih pogojih, večje razlike v antioksidativnem potencialu med obema vrstama niso bile opazne, prav tako niso bili opazni antioksidativni učinki na polžja tkiva v prisotnosti Hg. Živo srebro se je večinoma kopičilo v koreninah navadne in tatarske ajde ter v prebavni žlezi polžev španskih lazarjev, medtem ko se je Se kopičil v poganjkih navadne in tatarske ajde ter v mišičnem tkivu polžev španskih lazarjev.20182018-07-21 14:54:06Magistrsko delo/naloga102197COBISS_ID: 12070217sl