Odzivanje in doživljanje vzgojiteljev ob samopoškodbenem vedenju otrok v vzgojnem zavoduMatiš, Anina (Avtor) Zrim Martinjak, Nataša (Mentor) samopoškodbeno vedenjeVzgojni dom Veržejdoživljanje vzgojiteljevodzivanje vzgojiteljevpodpora vzgojiteljemSamopoškodbeno vedenje med otroki in mladostniki je eden izmed problemov, s katerim se srečujejo v vzgojnih zavodih po Sloveniji. Do sedaj opravljene raziskave na področju samopoškodovanja otrok in mladostnikov so usmerjena predvsem v raziskovanje oblik samopoškodovanja ter iskanja razlogov in vzrokov, ki pogojujejo razvoj tega vedenja. Strokovnjaki pa se bolj malo ukvarjajo s tem, kako na to vedenje reagirajo ljudje okoli njega in kako se nanj odzivajo. Pomembno je namreč razumevanje, da so situacije samopoškodovanja lahko zelo stresne in od vsakega posameznika je odvisno, kako se bo nanje odzval in kaj bo pri tem doživljal. Magistrsko delo se tako nanaša na vzgojitelje, ki se s samopoškodbenim vedenjem otrok in mladostnikov srečujejo v Vzgojnem domu Veržej. Poudarjeno je raziskovanje vzgojiteljevega razumevanja in odzivanja na samopoškodbeno vedenje, predvsem pa se v magistrskem delu osredotočam na notranja doživljanja in občutke vzgojiteljev pri delu z otroki in mladostniki, ki se samopoškodujejo. V teoretičnem delu najprej predstavim čustvene in vedenjske težave, ki jih povežem s socialno pedagogiko ter vzgojnim zavodom kot ustanovo, v katero so vključeni otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Teoretični del nadaljujem s poglavjem o agresivnem vedenju, podrobneje pa je opredeljeno samopoškodbeno vedenje ter njegove oblike in razlogi le-tega. Sledi predstavitev težav, s katerimi se vzgojitelji pri svojem delu v zavodih soočajo, ter opis nekaterih metod, ki vzgojiteljem pomagajo pri učinkovitejšem soočanju s temi težavami. Na podlagi teoretičnega dela sledi empirični del, ki temelji na kvalitativni raziskavi, opravljeni v Vzgojnem domu Veržej. Vzorec raziskave vključuje šest zaposlenih vzgojiteljev, ki so se pri svojem delu že srečali s samopoškodbenim vedenjem otrok ter psihologinja doma. Zanimalo me je, kako ocenjujejo sam pojav ter pogostost samopoškodbenega vedenja v zavodu, predvsem pa na kakšne načine se vzgojitelji odzivajo na samopoškodbeno vedenje otrok in mladostnikov v zavodu in kakšna so pri tem njihova občutja in doživljanje. Z opravljeno raziskavo sem ugotovila, da se vzgojitelji v največji meri soočajo z občutki negotovosti in nemoči, te občutke pa pogosto spremlja tudi občutek nekompetentnosti na delovanju na tem področju. Vzgojitelji pogrešajo predvsem metodo supervizije kot eno izmed potrebnih oblik pomoči, tim vzgojiteljev pa navajajo kot eden najpomembnejših dejavnikov, ki jim pomaga pri premagovanju negotovosti ob soočanju s samopoškodbenim vedenjem. Magistrsko delo na podlagi kvalitativne raziskave prispeva k že obstoječim raziskavam na področju samopoškodbenega vedenja pri otrocih in mladostnikih, predvsem pa poda subjektiven pogled vzgojiteljev na samopoškodbeno vedenje otrok v Vzgojnem domu Veržej in tako izpostavi pomembne dileme/pomanjkljivosti/težave v obstoječem sistemu na področju dela z agresivnim in avtoagresivnim vedenjem otrok in mladostnikov.[A. Matiš]20182018-07-21 14:53:35Magistrsko delo/naloga102188UDK: 343.815:616.89-008.441.45(043.2)COBISS_ID: 12064073sl