<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stališča bodočih učiteljev biologije o dobrobiti živali</dc:title><dc:creator>Drnovšek,	Doroteja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dobrobit živali</dc:subject><dc:description>V zgodovini se je odnos ljudi do živali spreminjal. Dolgo je veljalo prepričanje, da je človek vreden več kot žival. Čez čas pa se je takšno prepričanje spremenilo in živali so pridobile širši pomen kot pa samo vir hrane in zaslužka. Vse več ljudi si prizadeva izboljšati dobrobit živali, ki je opisana kot stanje, kjer žival živi v sožitju z okoljem. Pojem dobrobiti živali se pojavlja v medsebojnem odnosu med človekom in živaljo, v povezavi z zaščito živali pred mučenjem ter varovanjem zdravja živali. Pojem dobrobiti živali se nanaša predvsem na tiste živali, ki jih ljudje gojijo in vzgajajo v njihovem okolju za svoje dobro. Sem štejemo na primer družne, farmske in laboratorijske živali. Nanaša pa se tudi na prosto živeče živali, na katere ljudje nimajo neposrednega vpliva, ampak je njihova dobrobit in obstoj odvisna od ravnanja ljudi (Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, 2018). Dobrobit živali zagovarja dejstvo, da je treba trpljenje živali preprečiti, stremi po zagotovitvi kakovostnega življenja živali ter njene humane smrti. Nanaša se na odnose med ljudmi in živalmi, ki jih ljudje v svoji oskrbi obravnavajo odgovorno in humano (Animal Welfare: What Is It?, 2017).
Zakoni na področju zaščite živali so se kar nekajkrat spremenili. V razvitih državah sveta je zakonodaja dobro zakonsko urejena, kar kaže na dobro zaščitenost živali pred mučenjem, v nerazvitih državah sveta pa zakonov o zaščiti živali ne poznajo oziroma jih poznajo v manjši meri (Eadie, 2011). V zakonodaji Republike Slovenije obstaja kar nekaj zakonov, ki se nanašajo na zaščito živali. Najbolj aktualen je Zakon o zaščiti živali, sledita pa mu Zakon o ohranjanju narave in Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi prostoživečih vrst v ujetništvu. 
Stališča do narave in živih bitij, ki si jih bodoči učitelji biologije in naravoslovja izoblikujejo v času študija, vplivajo v času njihovega opravljanja poklica tudi na učence pri pouku. Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje stališč otrok in najstnikov do živali. To so spol, starost, lastništvo hišnih ljubljencev in izkušnje z njimi, uživanje mesa ter strah do živali (Binngießer, Randler in Wilhelm (2013). V naši raziskavi so vzorec predstavljali študenti prvega in četrtega letnika Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer biologija z vezavo kemije ali gospodinjstva. Želeli smo preveriti, kakšna so stališča bodočih učiteljev o dobrobiti živali, ali med letniki prihaja do razlik v stališčih o dobrobiti živali ter kako na stališča vplivajo spol, prehranske navade in lastništvo hišnega ljubljenca. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da so stališča bodočih učiteljev naravnana v pozitivno smer, med njimi pa prihaja tudi do odstopanj.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-20 07:43:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102092</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12061001</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
