<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Merske karakteristike slovenskega prevoda vprašalnika "The Swal-QOL"</dc:title><dc:creator>Ravnikar,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>požiranje</dc:subject><dc:subject>motnje požiranja</dc:subject><dc:subject>kvaliteta življenja</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Akt požiranja je kompleksen proces, pri katerem sodeluje veliko število organov, mišic in živcev. Na samo požiranje vpliva veliko različnih faktorjev, nujna je tudi usklajenost z dihanjem. Tipična populacija načeloma s požiranjem nima težav, lahko pa se začnejo pojavljati s starostjo ali ob raznih poškodbah in nevrodegenerativnih boleznih. O motnjah požiranja oziroma disfagiji govorimo takrat, ko ocenimo, da je motena vsaj ena izmed faz požiranja. Pri disfagiji se pogosto pojavlja aspiracija, ki lahko resno ogroža bolnikovo zdravje. Zato je pri motnjah požiranja nujna obravnava z multidisciplinarnim pristopom, saj vsak strokovnjak s svojim znanjem pripomore k rehabilitaciji. Slednjo načrtujemo glede na pridobljene diagnostične podatke, kot so vzrok težav in samo izražanje motnje. Pri rehabilitaciji in obravnavi motenj požiranja pa ne smemo pozabiti na kvaliteto življenja oseb z motnjami požiranja, saj ima hranjenje, poleg vseh ostalih, tudi socialno funkcijo ter vpliv na emocionalno stanje posameznika. Prvi in najbolj pogosto uporabljen merski instrument za ugotavljanje kvalitete življenja oseb z motnjami požiranja je SWAL-QOL, ki je preveden v 14 jezikov, sama pa sem ga prevedla še v slovenščino.

V empiričnem delu sem tako preverjala merske karakteristike slovenskega prevoda vprašalnika »The SWAL-QOL« na tipični populaciji. V raziskavo je bilo vključenih 187 ljudi različnih starostnih skupin in obeh spolov, brez kakršnihkoli nevroloških težav. V povprečju so osebe v vzorcu na celotnem vprašalniku zbrale 88,22 točk (+/- 8,8), najnižje povprečje točk so dosegale pri ocenjevalnih lestvicah spanja in utrujenosti. Zanesljivost vprašalnika je bila preverjena s Cronbach alfa koeficientom, ki je za celotno vprašalnik znašal 0,947, kar kaže na visoko stopnjo zanesljivosti. Le dve ocenjevalni lestvici sta imeli vrednost Cronbach alfa koeficienta pod 0,7, to sta ocenjevalna lestvica spanja in trajanje hranjenja. Vsebinska veljavnost je bila potrjena s strani štirih ekspertov, konstruktno veljavnost pa sem potrdila z eksplorativno faktorsko analizo, ki je postavke smiselno razdelila v šest faktorjev. S koeficientom variacije in Ferguson delta koeficientom sem preverila diskriminativnost vprašalnika. Za celotni vprašalnik prvi znaša 9,975%, drugi pa 0,99. To pomeni, da je diskriminativnost vprašalnika SWAL-QOL-SI odlična. Nato sem preverila če korelacije med posameznimi ocenjevalnimi lestvicami ter razlike glede na spol in starost. Pokazalo se je, da so vse povezave med ocenjevalnimi lestvicami statistično pomembne, medtem ko se spol in starost nista izkazala za statistično pomembni spremenljivki. Zaključujem, da je vprašalnik SWAL-QOL-SI zanesljiv in veljaven merski pripomoček za uporabo v slovenskem prostoru.</dc:description><dc:publisher>[Š. Pirc]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-20 07:42:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102079</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12055369</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
