Interakcija med otrokom in materjoŠkoflek, Martina (Avtor) Ozbič, Martina (Mentor) prozodijaposnemanjekomunikacija med otrokom in staršik otroku usmerjen govorPo vsem svetu obstajajo smernice in mejniki, ki naj bi jih otroci v govorno-jezikovnem razvoju dosegali pri določeni starosti, vendar se ti mejniki nanašajo predvsem na segmentalni nivo govora – na glasove, zloge, besede in daljše izjave. Pri govoru pa so pomembni tudi drugi elementi: ritem, tempo, melodija, pavze. Govorimo o suprasegmentalnih elementih govora. Razvoju suprasegmentalnih elementov govora se v tujini posveča več pozornosti kot pri nas, zato me je zanimalo, kako je z razvojem teh elementov v slovenskem jeziku pri zdravem, polno čutečem otroku. Cilj naloge je analizirati, kako se razvija sposobnost dojenčkovega imitiranja suprasegmentalnih elementov govora od rojstva pa do prvega leta življenja. Zanima me, kdaj dojenček sploh začne imitirati suprasegmentalne prvine, kateri so prvi elementi, ki jih otrok imitira, v kakšnem razvojnem zaporedju se pojavijo in kako se razvija njihova kompleksnost. Odločila sem se za kvalitativno analizo imitacije suprasegmentalnih elementov govora pri dojenčici. Deklico, ki je moja hči, sem snemala v interakciji z mano (mamo) vse od rojstva pa do njenega prvega leta starosti. Avdio in video posnetke sem kasneje pregledala in nekatere izmed njih podrobneje analizirala. Rezultati so pokazali, da je deklica suprasegmentalne elemente začela posnemati že v drugem mesecu življenja. Kot prvi element se je pojavila melodija govora, v naslednjih mesecih pa so sledili še glasnost govora, višina govora, ritem in tempo govora, nazadnje se je pojavilo še posnemanje pavz. Vsi omenjeni elementi so se pojavili do dekličinega petega meseca starosti in so se do njenega prvega leta samo še razvijali ter postajali vedno bolj kompleksni. Deklica je namreč z vsakim mesecem postajala kompetentnejša za posnemanje materinega govora in njegovih prozodičnih prvin. To delo je prva raziskava, ki proučuje posnemanje suprasegmentalnih prvin govora v otrokovem prvem letu življenja v slovenskem jeziku. Na dan 7. 3. 2018 namreč v različnih bazah podatkov (Cobiss, DiKUL, Sicris) nisem zasledila podobne raziskave oziroma pri iskanju s kombinacijami ključnih besed »posnemanje«, »prozodija«, »otrok«, »mati«, »interakcija« nisem našla nobenega dela, ki bi bilo povezano z logopedsko stroko.[M. Škoflek]20182018-07-20 07:42:46Magistrsko delo/naloga102078UDK: 81'233(043.2)COBISS_ID: 12052553sl