<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sporočanje diagnoze Downovega sindroma otroka materam v prenatalnem in/ali postnatalnem obdobju</dc:title><dc:creator>Likar,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prenatalna in postnatalna diagnoza</dc:subject><dc:subject>matere</dc:subject><dc:subject>podpora staršem</dc:subject><dc:subject>zgodnja obravnava</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Downov sindrom (nadalje DS) je ena najpogostejših kromosomskih motenj. Ugotavlja se lahko v prenatalnem ali postnatalnem obdobju. Čeprav prenatalna testiranja omogočajo ugotavljanje motnje, preden je otrok rojen, se velika večina mater z diagnozo seznani postnatalno. Podajanje diagnoze DS staršem pred ali po rojstvu ni lahka naloga za nobenega od strokovnih delavcev. Pri tem pa način podajanja/sporočanja diagnoze predstavlja pomemben del zgodnje obravnave, saj vpliva na to, kako bodo matere in družine doživele prve informacije o novorojencu. Raziskave nakazujejo, da matere način podajanja diagnoze DS zdravstvenih delavcev ocenjujejo kot neučinkovito in pri tem doživljajo občutke strahu, jeze, žalosti. Matere, ki jim je bila diagnoza DS otroka podana »po vnaprej danih napotkih in smernicah« (npr. prisotnost partnerja in otroka ob komunikaciji diagnoze, predstavitev pozitivnih informacij o DS in značilnosti oseb z DS, uporaba primernih izrazov ipd.), pa izkušnjo doživljajo z zadovoljstvom in bolj pozitivnimi mislimi. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako matere otrok z DS opisujejo izkušnjo prejema diagnoze DS ob rojstvu otroka in tudi v primeru, ko so matere prejele diagnozo med nosečnostjo. Raziskava se osredotoča na izkušnje mater otrok z DS, in sicer kako ocenjujejo način, kako jim je zdravnik (ali drug zdravstveni delavec) posredoval diagnozo. V raziskavi smo zajeli 88 mater, ki imajo otroka z DS. 81 mater je za diagnozo izvedelo v postnatalnem obdobju, le sedem pa jih je za diagnozo otroka izvedelo v prenatalnem obdobju. V raziskavi ugotavljamo, da je prejem diagnoze DS otroka tako v prenatalnem kot postnatalnem obdobju povezan z negativnimi čustvi (strah, skrbi). Matere velikokrat navajajo nezadovoljstvo s posredovanjem diagnoze DS otroka s strani zdravnika ali drugih zdravstvenih delavcev. Zdravnik ob sporočanju diagnoze DS otroka ne navaja pozitivnih lastnosti ali vidikov DS in v večji meri izpostavlja negativne vidike ter lastnosti DS. Matere, ki so opisovale pozitivne izkušnje s posredovanjem diagnoze DS otroka, nakazujejo, da so zdravniki ravnali v skladu s priporočili, navedenimi v domači in tuji literaturi. Matere, ki so za diagnozo otroka izvedele v prenatalnem obdobju, izpostavljajo predvsem dejstvo, da je zdravnik skušal vplivati na odločitev matere o nadaljevanju nosečnosti.</dc:description><dc:publisher>[L. Likar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-20 07:42:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102074</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.922.76-056.313:616-071(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12050249</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
