Vpliv interpretativnega branja na empatijo učencev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobjaLazić, Karmen (Avtor) Blažič, Milena (Mentor) pravljicaproblemska tematikainterpretativno branjeBranje in poslušanje pravljic pripomoreta k osebnostnemu, čustvenemu in moralnemu razvoju otroka in sta pomembna pri vzgojno-izobraževalnem delu v osnovni šoli. Veliko avtorjev v svojih delih, namenjenih tudi mlajšim bralcem, uporablja problemske teme, ki spodbujajo problemsko-ustvarjalni pouk. Učitelji z uporabo pravljic pri pouku spodbujajo empatijo pri učencih in tako omogočajo dobre medosebne odnose ter boljše razumevanje lastnega življenja. Teoretični del magistrske naloge obsega čustvene značilnosti učencev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in vpliv pravljic na empatijo otrok ter njen pomen za njihov nadaljnji razvoj. V teoretičnem delu predstavljam tudi različne definicije pravljic, klasifikacijo pravljice ter teoretične pristope pri njeni obravnavi. Prav tako se v delu osredotočam na interpretativno branje pravljic s problemsko tematiko in njegov vpliv na čustveni in socialni razvoj učencev. V empiričnem delu sem z izvedbo problemsko-ustvarjalnega pouka in opazovanjem ter ocenjevanjem otrok želela ugotoviti socialno-čustvene značilnosti otrok in kako interpretativno branje ter poslušanje pravljic Deklica brez rok, Sirotica in Te že vidim, te že vidim!, katerih avtorica je Anja Štefan, vplivata na empatijo otrok. V raziskavi so vzorec predstavljale skupina učencev prvega razreda (N = 22), skupina učencev drugega razreda (N = 23) in skupina učencev tretjega razreda (N = 29). Problemsko-ustvarjalni pouk je vključeval različne dejavnosti, s katerimi sem spodbujala empatijo pri učencih in opazovala njihova čustva in vedenje ob tem. Dejavnosti so bile učencem zanimive, saj so bile drugačne in so bili lahko sami aktivnejši pri pouku. Največ navdušenja so pokazali ob uvodnih motivacijah in dramatizaciji. Med prvim delom prebrane pravljice so pri učencih zaradi žalostnega in nenavadnega konca prevladovala neprijetna čustva, ki so se po koncu pravljice spremenila v prijetnejša. Največji napredek na področju strpnosti in empatije do vrstnikov je bil viden v tretjem razredu. Večina učencev je napredovala pri izražanju čustev in empatiji, a je vseeno bilo nekaj učencev, ki bi za vidnejši napredek potrebovali več časa. Z izvedeno raziskavo smo pripomogli k izboljšanju uporabe interpretativnega branja pravljic s problemsko tematiko in s tem spodbudili empatijo učencev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja.[K. Lazić]20182018-07-20 07:42:33Magistrsko delo/naloga102071UDK: 373.3:028(043.2)COBISS_ID: 12052297sl