Formativno spremljanje znanja pri matematikiSalamon, Martina (Avtor) Manfreda Kolar, Vida (Mentor) preverjanje in ocenjevanje znanjastrategije formativnega spremljanja pri matematikiMatematika je zelo pomemben predmet v osnovnošolskem izobraževanju, hkrati pa je tudi eden izmed najtežjih predmetov, pri katerem imajo učenci veliko težav. Še vedno se veliko učiteljev noče oz. nima časa ukvarjati z različnimi pristopi spremljanja učenčevega znanja. Prevladuje kultura iskanja napak in štetja nepravilnih odgovorov. Kljub temu čedalje več učiteljev uporablja formativno spremljanje znanja v smislu uporabe različnih uporabnih strategij. Spremljanje znanja omogoča učitelju prepoznavanje znanja učencev ter pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti. S primerno strategijo formativnega spremljanja znanja učitelj lahko na zanimiv in hiter način ugotovi, kaj učenci že znajo, katere so njihove najpogostejše napačne predstave, kaj si želijo še izvedeti in kateri matematični pojmi jim predstavljajo največ težav. Na podlagi teh ugotovitev lahko učitelj prilagaja nadaljnje dejavnosti. Pri tem je zelo pomembna aktivna vloga učencev, njihova motivacija in želja po lastnem napredku, pri čemer znajo vrednotiti svoje znanje. Učitelj lahko to dosega z različnimi strategijami formativnega spremljanja. Glede na to, da formativno spremljanje znanja zavzema vedno večjo vlogo v poučevanju in se poudarja vloga sprotnega preverjanja za izboljševanje, smo z raziskavo najprej želeli ugotoviti, kaj učitelji razrednega pouka menijo o formativnem spremljanju znanja pri matematiki. Rezultati so pokazali, da se učiteljem razrednega pouka zdi formativno spremljanje znanja pomembno in temu pripisujejo kar nekaj pomena. Učence vključujejo v oblikovanje kriterijev uspešnosti, samovrednotenje znanja, vrstniško vrednotenje in jih seznanjajo z učnimi cilji; torej so učenci lahko aktivni v procesu učenja. Učitelji tudi menijo, da je njihovo formativno spremljanje znanja učinkovito, da učenci dobro sprejemajo njihovo povratno informacijo, manj pa jo tudi upoštevajo. Sklepamo lahko, da so na splošno učitelji in posledično tudi učenci zadovoljni z načinom spremljanja znanja. V teoretičnem delu je opisanih tudi nekaj novejših strategij formativnega spremljanja znanja pri matematiki. Želeli smo ugotoviti, kako se bodo nekatere od teh strategij izkazale za učinkovite v praksi (po izvedbi teh strategij učiteljic razrednega pouka pri pouku matematike). Vse strategije, ki so jih izvedle učiteljice razrednega pouka v razredu, so se izkazale za učinkovite, zanimive in uporabne. Nekatere učiteljice so kakšno strategijo poznale od prej in jo tudi že uporabile v razredu, vendar predvsem pri drugih predmetih in ne toliko pri matematiki. Učiteljice bodo po tej izkušnji strategije še naprej uporabljale tudi pri ostalih predmetih, saj so se tako njim kot učencem zdele zanimive in so popestrile pouk.[M. Salamon]20182018-07-20 07:42:28Magistrsko delo/naloga102069UDK: 51:373.3(043.2)COBISS_ID: 12051529sl