<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomoč z likovno umetnostjo osebam z motnjami v duševnem razvoju s pridruženimi čustveno-vedenjskimi težavami</dc:title><dc:creator>Zec,	Danica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brumen-Čop,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>čustvene težave</dc:subject><dc:subject>vedenjske težave</dc:subject><dc:subject>neprilagojeno vedenje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Motnje v duševnem razvoju (v nadaljevanju MDR) so motnje, za katere je značilno podpovprečno intelektualno delovanje in znižane prilagoditvene funkcije. MDR vplivajo na posameznikovo zaznavanje, dojemanje, mišljenje, interakcijo, čustvovanje in vedenje. Skupine oseb z MDR se delijo glede na stopnjo primanjkljaja na lažje, zmerne, težje in težke MDR. Osebe z MDR se lahko vključijo v prilagojene ali posebne programe vzgoje in izobraževanja. Večina oseb z MDR nima dostopa do trga dela in je vključena v različne delovne aktivnosti v sklopu centrov. Za svoje delo dobivajo simbolično plačilo. Živijo s starši ali v posebnih domovih za osebe z MDR, bivalnih enotah, stanovanjskih skupnostih ali v domovih za ostarele. Pri osebah z MDR se pogosto pojavljajo čustveno-vedenjske težave (v nadaljevanju ČVT). Za ČVT je značilno agresivno, avtoagresivno in delinkventno vedenje. Na pojav ČVT vplivajo različni biološki, ekološki, socialni in osebnostni dejavniki.
Pomoč z likovno umetnostjo (v nadaljevanju PZLU), kot podvrst likovne terapije, se je pokazala kot ''delujoča'' pri obravnavi oseb z MDR s pridruženimi ČVT. Cilj PZLU je izboljšanje kakovosti življenja oseb, kar vključuje številna področja življenja posameznika. Pri osebah z MDR je posebej učinkovita, saj ponuja komunikacijo po drugi poti in ponuja možnost razvoja lastne identitete skozi razvoj slikarskega stila. Za PZLU je značilen triangularni odnos, ki vključuje udeleženca, likovni izdelek in terapevta. Njihov medsebojni odnos je zelo pomemben. PZLU ima določene faze in strukturo likovnoterapevtskih srečanj. Lahko poteka individualno ali skupinsko oz. kombinirano. Različne likovnoterapevtske tehnike in aktivnosti uporabimo glede na udeleženčeve značilnosti in cilje, ki jih želimo doseči. Poznavanje likovnih materialov in njihovo prilagajanje je pomembno, posebej pri delu z osebami z MDR. Zelo pomembno je poznavanje razvoja likovnega izražanja ter specifičnosti razvoja likovnega izražanja pri osebah z MDR. 
V empiričnem delu smo na tri študije primera ugotavljali vpliv pomoči z likovno umetnostjo pri obravnavi oseb z MDR s pridruženimi ČVT. Vpliv pomoči z umetnostjo smo opazovali na področjih samopodobe, samostojnosti, samoiniciativnosti in vztrajnosti, komunikacije, socialne interakcije ter na specifičnih področjih vedenja, značilnih za posamezne ČVT. V študijo so vključene 3 osebe z zmernimi MDR s pridruženimi ČVT, med 18. in 37. letom starosti. Pri ugotavljanju začetnega in končnega stanja smo uporabili standardizirano AAMD (The American Association for Mental Deficiency) lestvico adaptivnega vedenja (Igrić in Fulgosi-Masnjak, 1991) in vprašalnik, prilagojen po Evalvacijskem listu Pomoči z umetnostjo avtorice E. Bizjak (2007). Lestvico in vprašalnik je reševala strokovna oseba, ki dobro pozna obravnavano osebo. Izkazalo se, da ima PZLU pozitivne vplive na udeležence, predvsem na področja nezaželenega vedenja, samostojnosti in samopodobe. PZLU je pozitivno vplivala tudi na področja samoiniciativnosti in vztrajnosti, socialnih odnosov ter komunikacije. Ugotavljamo, da bi za večje spremembe pri tej populaciji bilo treba PZLU izvajati dlje časa, vsaj 2 leti ali več.</dc:description><dc:publisher>[D. Zec]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-20 07:42:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102068</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12051017</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
