Razvijanje socialnih veščin učenke 3. razreda z Aspergerjevim sindromom znotraj razredaPirš, Polona (Avtor) Lipec-Stopar, Mojca (Mentor) inkluzijasocialne veščineOtroci z Aspergerjevim sindromom imajo primanjkljaje na področju socialnih veščin, kar jim onemogoča, da bi bili v socialnih situacijah enako uspešni, kot njihovi vrstniki. Z usmerjenim poučevanjem socialnih veščin jim omogočimo razumevanje tega, kar je ostalim samoumevno. S tem pomembno prispevamo k izboljšanju kvalitete njihovega življenja. Usmerjeno poučevanje socialnih veščin lahko poteka skupinsko, npr. v okviru vrstniških skupin ali individualno, npr. v okviru dodatne strokovne pomoči, ki je namenjena premagovanju otrokovih primanjkljajev. Usmerjeno poučevanje predpostavlja predhodno poznavanje stopnje razvitosti posameznih veščin in nato pripravo dejavnosti, ki so namenjene izboljšanju funkcioniranja otroka pri teh veščinah. Vključuje preverjanje razumevanja in spremljanje stopnje usvojitve veščine, ki jo usmerjeno poučujemo. Namen takega poučevanja je pridobitev socialnih veščin za uspešno funkcioniranje v različnih socialnih situacijah preko v naprej pripravljenih aktivnosti, kot so igre vlog, socialne zgodbe, vživljanje v sogovornika itd. Ko usmerjeno poučevanje poteka znotraj skupine, kot je razred, se že z vključitvijo sošolcev socialno okolje najbolj približa tistemu, v katerem bo učenec z Aspergerjevim sindromom moral samostojno funkcionirati. S tem mu omogočimo vajo v socialnem okolju, ki ga mora usvojiti in mu s tem povečamo možnosti za uspešno usvojitev obravnavane socialne veščine. Namen raziskave je bil preizkusiti program razvijanja socialnih veščin za učenko z Aspergerjevim sindromom znotraj razreda ter hkrati ugotoviti, kakšen vpliv ima ta program na njene sošolce, ki so vanj vključeni. Obravnava oseb z Aspergerjevim sindromom največkrat poteka individualno, kar pa za razvoj socialnih veščin ni najbolj optimalno. Izbor naše raziskave kot študije primera je zajemal 1 učenko 3. razreda osnovne šole, ki je v odločbi o usmeritvi opredeljena kot otrok z avtističnimi motnjami – otrok z zmernimi primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji in otrok z zmernimi primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti (Aspergerjev sindrom). Ker socialne veščine po definiciji vključujejo socialne interakcije, smo v zastavljeni program vključili celotni 3. razred, skupaj 21 učencev. Program je bil zasnovan z upoštevanjem specifičnih značilnosti funkcioniranja otrok z Aspergerjevim sindromom in prilagojen nivoju razvoja socialnih veščin učenke, vključene vanj. V raziskavi so sodelovali še učenkini starši, razredničarka in specialna in rehabilitacijska pedagoginja, ki izvaja ure dodatne strokovne pomoči z učenko. Pred in po izvedbi programa so izpolnili ocenjevalno lestvico funkcionalnih socialnih veščin, na kateri so opredelili nivo učenkinega obvladovanja posameznih socialnih veščin. S tem smo pridobili podatke o področjih socialnih veščin, kjer učenka potrebuje največ pomoči ter ob koncu beležili spremembe v njihovem obvladovanju. Povezanost razreda smo pred in po izvedbi programa merili s pomočjo sociometrične metode po dvodimenzionalnem sociometričnem klasifikacijskem sistemu z omejeno izbiro. S pomočjo te preizkušnje smo pridobili informacije o povezanosti med učenci (indeks kohezivnosti) ter o položaju učenke z Aspergerjevim sindromom v razredu (socialni status). Program je obsegal 15 srečanj, ki so potekala enkrat tedensko v okviru pouka in so vključevala usmerjeno poučevanje socialnih veščin, pri katerih učenka z Aspergerjevim sindromom potrebuje največ pomoči. Izvajali smo socialne aktivnosti, ki so se v okviru različnih pristopov v preteklosti izkazale za učinkovite za otroke z Aspergerjevim sindromom. Ob koncu programa so ocenjevalci sodelovali še v intervjuju o morebitnih opaženih spremembah pri učenki in v razredu (razredničarka). Zbrani podatki so bili statistično obdelani, rezultate pa po hipotezah prikazujemo s pomočjo grafov in tabel. Na podlagi dobljenih rezultatov smo lahko izvedenemu programu pripisali določen nivo učinkovitosti, ne moremo pa govoriti o njegovi nedvoumni učinkovitosti, ki bi pomenila generalizacijo obravnavanih socialnih veščin na druga okolja. Ob koncu izvajanja programa so se pri učenki z Aspergerjevim sindromom pokazale pozitivne spremembe na določenih področjih socialnih veščin, ki so jih na lestvici opredelili starši in specialna pedagoginja. Razredničarka pa je poročala o opaženih spremembah na področju socialnih veščin, tako pri učenki z Aspergerjevim sindromom, kot pri njenih sošolcih. Poročala je o pozitivnih spremembah v skupinski dinamiki, sodelovanju med učenci ter njihovi medsebojni povezanosti. S tem smo pokazali, da je vpeljava programa usmerjenega poučevanja socialnih veščin v razred smiselna tako za otroke s posebnimi potrebami, kot za njihove vrstnike. Omogoča namreč pridobivanje veščin v vrstniškem okolju, ki je hkrati okolje, v katerem bodo pridobljene veščine uporabljali. Program je učinkovit tudi za otroke, ki sicer na področju socialnih veščin nimajo večjih težav, saj z vključitvijo vanj pridobijo vpogled v funkcioniranje sošolcev, ki te težave imajo. V nadaljnje lahko svoje funkcioniranje regulirajo tako, da so do sošolcev s težavami na področju socialnih veščin bolj strpni in razumevajoči.[P. Pirš]20182018-07-20 07:42:23Magistrsko delo/naloga102067UDK: 376(043.2)COBISS_ID: 12050761sl