Professional development of preschool teachers in CroatiaBlanuša Trošelj, Danijela (Avtor) Valenčič Zuljan, Milena (Mentor) Vogrinc, Janez (Komentor) dejavnikiProfesionalni razvoj pedagoških delavcev v zadnjih letih postaja vse pomembnejši v raziskovalnem in praktičnem kontekstu. Večina raziskav na področju profesionalnega razvoja je bila narejena na vzorcih učiteljev osnovnih ali srednjih šol. Enako velja tudi za modele profesionalnega razvoja. Pomanjkanje raziskav in odsotnost sodobnega modela profesionalnega razvoja vzgojiteljev onemogočata uveljavljanje specifičnosti vzgojiteljskega poklica, zato je bila naša raziskava usmerjena v oblikovanje modela profesionalnega razvoja vzgojiteljev. V teoretičnih izhodiščih so opredeljene znanstvene in družbene spremembe, ki so pripeljale do potrebe po profesionalnom razvoju vzgojiteljev. Pri tem je poudarek na sodobnem vzgojitelju v evropskem kontekstu, spoznanjih o pomenu otroštva in kakovostne zgodnje pa tudi predšolske vzgoje ter nevroznanstvenih odkritij. Nadalje so opredeljeni temeljni pojmi stroke in merila, ki jih mora izpolnjevati poklic, da postane profesija. Podan je pregled evropskega razumevanja inicialnega izobraževanja vzgojiteljev pa tudi zgodovinski pregled iz hrvaškega konteksta. Opisani so različni pristopi, oblike in načini ter dejavniki profesionalnega razvoja vzgojiteljev. Poseben poudarek je na pregledu modelov profesionalnega razvoja, ki služijo kot izhodišče za oblikovanje našega modela profesionalnega razvoja vzgojitelja. Namen empirične raziskave je bil preučiti mnenja, stališča in izkušnje vzgojiteljev o določenih elementih profesionalnega razvoja in na tej osnovi zasnovati model profesionalnega razvoja, ki bi bil specifičen za vzgojiteljski poklic. V kvantitativni del raziskave je bilo vključenih 524 vzgojiteljev in 45 ravnateljev, v kvalitativni del pa 10 vzgojiteljev. Podatki so bili pridobljeni z vprašalnikom, ki je bil oblikovan za namene raziskave, in z intervjujem. Zanimalo nas je, kateri dejavniki vplivajo na odločitev vzgojiteljev za profesionalni razvoj in katere ključne elemente, kot so osebe, trenutki pri njihovem delu itn., poudarjajo kot pomembne pri svojem profesionalnem razvoju. V raziskavi so nas zanimala tudi stališča vzgojiteljev o dejavnikih, ki po njihovem mnenju vplivajo na spremembo podobe vzgojiteljskega poklica v družbi. Raziskovali smo tudi kompetence, in sicer z dveh vidikov: njihovega razvoja v času začetnega študija in mnenj vzgojiteljev glede pomembnosti navedenih kompetenc v njihovi pedagoški praksi. Podatke smo obdelali na ravni deskriptivne in inferenčne statistike. Raziskava je pokazala, da večina vzgojiteljev kljub oceni težavnosti dela in poklicnih vlog ni nikoli želela opustiti svojega poklica. V sklopu dejavnikov profesionalnega razvoja med drugim ugotavljamo, da se vzgojitelji ne udeležujejo konferenc in ne objavljajo svojih del. Del intervjuvanih vzgojiteljev kot ključno osebo, ki je imela nanje poseben vpliv pri njihovem profesionalnem razvoju, navaja ravnatelja ali člana strokovnega odbora. Pomembno vlogo pripisujejo tudi sodelavcem. Večina ob tem navaja pozitivne izkušnje v obliki neposrednega vpliva, kot so nasveti ali besedne spodbude. Ena izmed pomembnih ugotovitev raziskave je tudi ta, da mlajši vzgojitelji o profesionalnem razvoju razmišljajo večplastno. Zlasti pri zaznavanju negotovosti so bile med vzgojitelji z različno delovno dobo ugotovljene statistično pomembne razlike; začetniki v primerjavi z drugimi vzgojitelji občutijo višjo stopnjo negotovosti, ki se z delovno dobo zmanjšuje. Vzgojitelji začetniki visoko ocenjujejo svojo strokovnost. Vzgojitelji z različno dolgo delovno dobo se ne razlikujejo statistično pomembno v presoji vzgojiteljskega poslanstva, neposredne strokovne dejavnosti ter materialnih pogojev in zunanjih dejavnosti. Izhajajoč iz pridobljenih rezultatov in teoretičnih spoznanj o profesionalnem izobraževanju pedagoških delavcev, smo oblikovali šestfazni model profesionalnega razvoja vzgojiteljev: vzgojitelj začetnik (0–3); refleksivni vzgojitelj (4–7); napredni vzgojitelj (8–12); rutinski vzgojitelj (16–23); vzgojitelj ekspert (24–30); vzgojitelj veteran (nad 30 let). Faze so poimenovane glede na specifike posameznega obdobja; pri vsaki so podane tudi usmeritve za spodbujanje profesionalnega razvoja, in sicer na individualni, institucionalni in na sistemski ravni.20182018-07-20 07:41:31Doktorsko delo/naloga102045COBISS_ID: 12034121sl