<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zaznavanje prednosti, spretnosti in učinkovitosti timskega dela med strokovnimi delavkami v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole</dc:title><dc:creator>Barle,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učiteljice</dc:subject><dc:subject>vzgojiteljice predšolskih otrok</dc:subject><dc:subject>prednosti timskega dela</dc:subject><dc:subject>spretnosti timskega dela</dc:subject><dc:subject>učinkovitost</dc:subject><dc:subject>etape timskega dela</dc:subject><dc:subject>sodelovalna šolska kultura</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Pričakovano je, da učiteljica1 svoje delo opravlja strokovno in učinkovito. Vseživljenjsko učenje je pomemben dejavnik, ki oblikuje vlogo sodobne učiteljice. Sodobna učiteljica mora imeti dobro razvite spretnosti timskega dela, te pa se razvijajo le z izvajanjem konkretnega timskega dela. Sodelovanje učiteljic in timsko delo je v šoli izvajano vsak dan, a ponekod je še dodatno spodbujeno in organizirano s strani vodstva. V prvem razredu je timsko delo zakonsko predpisano z Zakonom o osnovni šoli. Timsko delo je dogajanje, ko se dva ali več pedagoških delavcev z vzgojnoizobraževalnimi cilji hkrati usmeri na isto skupino učencev v okviru posamezne pedagoške dejavnosti. Učenci so s timskim delom deležni njegovih prednosti, kar pripomore k njihovi večji motivaciji in boljšem znanju. Učiteljicam se ob tem razvijajo medosebne komunikacijske spretnosti, poveča se jim zmožnost zaznavanja informacij iz več zornih kotov, katere nato kritično ovrednotijo in jih vnesejo v svoj miselni sistem. V njem se vrednote, prepričanja, ideali, stališča, in znanje nenehno spreminjajo in dopolnjujejo. Osebna in strokovna rast tako učencev kot učiteljic dviga kakovost pedagoškega dela in šole. V praksi zaznane prednosti timskega dela so dokaz, da je timsko delo učinkovito, kar prikazujejo tudi različne, večinoma kvalitativne, raziskave. Empirični del magistrskega dela temelji na kvantitativni raziskavi. Podatke sem pridobila z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval vprašanja in trditve, ki se nanašajo na prednosti in spretnosti timskega dela. Namenjen je bil učiteljicam prvega vzgojnoizobraževalnega obdobja in vzgojiteljicam predšolskih otrok, ki delajo v prvem razredu osnovne šole. Osnovni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kako pogosto strokovne delavke v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju izvajajo vse tri etape timskega dela, kako razvite imajo spretnosti timskega dela in katere prednosti timskega dela zaznavajo pri svojem delu. Zanimala me je tudi povezanost med prepoznanimi spretnostmi in prednostmi timskega dela ter zaznavanje učinkovitosti lastnega tima ter ali se v razvitosti spretnosti in prepoznavanju prednosti timskega dela učiteljice razlikujejo od vzgojiteljic, ki delajo v prvem razredu osnovne šole. Statistično sem preverila medsebojno povezanost posameznih spremenljivk. Ugotovila sem, da so strokovne delavke bolje ocenile svoje spretnosti in večkrat zaznale prednosti timskega dela, če so pogosteje izvajale timsko delo, da se z bolje razvitimi spretnostmi timskega dela in boljšo zaznavo prednosti timskega dela povezuje višja ocena učinkovitosti lastnih timov ter da izobrazba ne vpliva na razvitost spretnosti timskega dela. Rezultati učinkovitega timskega dela se kažejo na več ravneh vzgojno-izobraževalnega dela in povečujejo kakovost izobraževalnega sistema.</dc:description><dc:publisher>[A. Barle]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-20 07:41:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102044</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12034377</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
