Logografska metoda opismenjevanja in predopismenjevalne zmožnosti pri otrocih z zmerno motnjo v duševnem razvojuCigale, Kristina (Avtor) Lipec-Stopar, Mojca (Mentor) besediščefonološko zavedanjePismenost je opredeljena kot zmožnost razumevanja in uporabe tistih pisnih oblik, ki so pomembne za družbo in posameznika. Pojem opismenjevanje pa je definiran kot prvi del dolgotrajnega procesa učenja branja in pisanja. Za začetno opismenjevanje ter tudi nadaljnji potek razvijanja zmožnosti branja in pisanja so ključne predopismenjevalne veščine, ki jih vsak otrok izkazuje. Bistveni dejavniki, ki vplivajo na razvijanje spretnosti branja in pisanja, so otrokove kognitivne zmožnosti, vizualni in avditivni spomin, govor in fonološko zavedanje. Vsak otrok ima ob vstopu v proces opismenjevanja različno razvite predopismenjevalne veščine, otroci z zmernimi motnjami v duševnem razvoju pa se ravno na teh področjih bistveno razlikujejo od svojih vrstnikov značilnega razvoja. Ti otroci imajo pogosto slabše fonološko zavedanje, šibkejše besedišče in težave v jezikovnem razumevanju (tudi kot posledica drugih faktorjev, npr. težave v spominu in kratkotrajna pozornost). Razvoj branja je zato upočasnjen. Zaradi specifičnih razlik v predopismenjevalnih veščinah tudi učenje branja in pisanja pri teh otrocih poteka prilagojeno, še vedno pa sledimo razvojnim stopnjam procesa. Prva izmed razvojnih stopenj v učenju branja in pisanja je logografska stopnja, iz katere izhaja logografska metoda opismenjevanja. Le-ta izhaja iz predpostavke, da otrok prične z branjem besed kot vizualnih celot; sčasoma se nauči »slikovno« prebrati besede. Izbor besed je individualno prilagojen otroku in njegovim potrebam, zato ta metoda spada pod ustrezne metode opismenjevanja za otroke z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. V pričujočem magistrskem delu smo želeli prispevati k identificiranju morebitne povezave med štirimi predopismenjevalnimi veščinami in uspešnostjo logografske metode začetnega opismenjevanja pri otrocih z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Za potrebe raziskave smo izbrali pet otrok, ki obiskujejo prvo stopnjo posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Za vključene otroke smo v začetku meseca marca opravili vpogled v njihove predopismenjevalne veščine, nato pa od meseca marca do meseca junija izvajali logografski program začetnega opismenjevanja. Ob koncu izvajanja smo analizirali število pridobljenih besed prek omenjene metode in rezultate s pregledov predopismenjevalnih veščin, ki so jih otroci izkazali na prvih srečanjih. Rezultati so pokazali, da obstajajo določene razlike med številom pridobljenih besed za vključene otroke, vendar pa zanesljive povezave med številom pridobljenih besed po logografski metodi in izkazanimi predopismenjevalnimi veščinami nismo mogli dokazati. Eden izmed razlogov je predvsem majhen vzorec vključenih otrok v raziskavo. Nakazuje se povezanost med vidnim pomnjenjem in razlikovanjem ter številom pridobljenih besed, ki bi jo bilo treba še poglobljeno raziskati na večjem številu otrok.[K. Cigale]20182018-07-20 07:40:28Magistrsko delo/naloga102023UDK: 376(043.2)COBISS_ID: 12022089sl