Dejavnost opraševalcev na malinjakuNemec, Barbara (Avtor) Virant Doberlet, Meta (Mentor) Bevk, Danilo (Komentor) opraševanjedivji opraševalcimedonosna čebelačmrljičebele samotarkemalinaV preteklosti se je največ pozornosti v zvezi z opraševanjem namenjalo medonosni čebeli. Mnoge raziskave pa kažejo, da je zelo pomembna tudi vloga divjih opraševalcev. V nalogi smo zato želeli ugotoviti pestrost opraševalcev na štirih različnih sortah dvakrat rodnega malinjaka (Rubus idaeus) in s tem oceniti pomen divjih opraševalcev. Popis je potekal v letih 2016 in 2017 na Brdu pri Lukovici v sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije. Poleg popisa vrst smo merili tudi njihovo hitrost opraševanja. Ugotovili smo, da je najpogostejši opraševalec malin medonosna čebela. Preostali opraševalci (čebele samotarke, ose, čmrlji in dvokrilci) so bili zastopani v manjših deležih. Aktivnost opraševanja preko dneva se je pri posameznih skupinah precej razlikovala. Medonosna čebela je bila najbolj aktivna v osrednjem delu dneva, v primeru zelo visokih temperatur v kombinaciji s sončnim vremenom pa njena aktivnost v času opoldanske vročine rahlo pade. Čmrlji so najbolj aktivni zjutraj in v pozno popoldanskih urah. Pri hitrosti opraševalcev so prav tako velike razlike. Čebele samotarke se na cvetovih zadržijo najdlje. Čmrlji so med vsemi najhitrejši, saj obiščejo največ cvetov v določenem časovnem obdobju. Medonosne čebele in ose so po hitrosti nekje vmes. Pri ocenjevanju pomena opraševalcev je poleg številčnosti, potrebno upoštevati tudi njihovo učinkovitost opraševanja. Za zagotovitev zanesljivega opraševanja potrebujemo pestro združbo opraševalcev, katere pomen je najbolj očiten v primeru nepredvidljivih vremenskih razmer.20182018-07-14 07:47:30Magistrsko delo/naloga101947VisID: 151562COBISS_ID: 4774479sl