ANALIZA POSTOPKA SPREJEMA SPLOŠNIH PRAVNIH AKTOV V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEMBERTALANIČ, DAVID (Avtor) Kovač, Polonca (Mentor) ustavodajni postopekustavnorevizijski postopekredni zakonodajni postopekskrajšani zakonodajni postopeknujni zakonodajni postopekpodzakonski pravni aktiV diplomskem delu so opisani in analizirani ustavodajni, ustavnorevizijski in zakonodajni postopek ter predstavljeni podzakonski akti v Sloveniji in na Hrvaškem. Raziskovani so tudi trenutni trendi na zakonodajnem področju v Sloveniji. Ti se navezujejo na odstotek zakonov, ki se sprejemajo v rednem, skrajšanem in nujnem zakonodajnem postopku, ter na število veljavnih podzakonskih aktov. Trendi na omenjenem področju so raziskovani na osnovi podatkov iz obdobja med letoma 2007 in 2017. Razlog za raziskovanje tega področja je pomembnost postopka sprejema pravnih aktov, saj je formalna zakonitost, poleg materialne, pogoj za občo zakonitost pravnega akta. Ugotovljeno je bilo, da se odstotek zakonov, ki so bili sprejeti v skrajšanem in nujnem postopku, generalno gledano znižuje. Na drugi strani pa se število veljavnih podzakonskih aktov zvišuje. Leta 2017 smo imeli tako v Sloveniji veljavnih povprečno 22,5 podzakonskih predpisov na en zakon. To so skoraj štirje podzakonski predpisi več kot pred desetimi leti. Ugotovljeno je bilo tudi, da se zakonodajni postopek med Slovenijo in Hrvaško sicer razlikuje, a ne tako bistveno, da ne bi bil medsebojno primerljiv. Pregled trendov na zakonodajnem področju in primerjava današnjega stanja s stanjem v preteklosti sta koristna predvsem zaradi družbenega nadzora nad delom zakonodajalca. V prihodnosti bi bilo zanimivo raziskati tudi, kakšen vpliv je imela na zakonodajni postopek ukinitev drugega doma hrvaškega parlamenta leta 2001. Prav tako bi bilo po preteku določenega časa dobro spet opraviti pregled trendov na zakonodajnem področju.20182018-07-13 13:15:04Diplomsko delo/naloga101938VisID: 14521sl