Pilotna raziskava o nastajanju odpadne hrane in ravnanju z njo v slovenskih gospodinjstvih z uporabo metode vodenja kuhinjskega dnevnikaVidic, Tanja (Avtor) Jevšnik Podlesnik, Mojca (Mentor) Ferfila, Nevenka (Komentor) gospodinjstvaodpadna hranaužitni delneužitni delkuhinjski dnevnikUvod: Tretjino hrane, proizvedene za prehrano ljudi, zavržemo. Nastajanje odpadne hrane, ki je sporno z več vidikov (okoljskega, ekonomskega in socialnega), povzročajo v največji meri gospodinjstva. Merjenje količin odpadne hrane v gospodinjstvih je zaradi različnih načinov ravnanja z njo kompleksno. Del odpadne hrane iz gospodinjstev se odda v javni sistem ravnanja z odpadki, določen del odpadne hrane iz gospodinjstev pa konča zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki (kompostiranje v hišnih kompostnikih, kanalizacijsko omrežje, krma za živali ipd.). Na mednarodni ravni usklajene metodologije za merjenje količin odpadne hrane še vedno ni. Namen: Namen magistrskega dela je bil pridobiti podatke o nastajanju odpadne hrane in ravnanju z njo v gospodinjstvih ter na podlagi tega določiti delež odpadne hrane (užitnega in neužitnega dela), ki konča zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki, opredeliti delež užitnega in neužitnega dela odpadne hrane, ugotoviti sestavo odpadne hrane glede na vrsto živil ter testirati izbrano metodo anketiranja. Metode dela: Uporabili smo eksperimentalno metodo in izpeljali pilotno raziskavo o nastajanju odpadne hrane in ravnanju z njo v gospodinjstvih. V okviru te smo z metodo samoanketiranja (vodenje kuhinjskega dnevnika), pridobili podatke od 122 naključno izbranih gospodinjstev. Anketirana gospodinjstva so na podlagi pripravljenega vprašalnika sedem zaporednih dni merila (tehtala) in beležila nastajanje odpadne hrane in svoje ravnanje z njo. Rezultati: Anketirana gospodinjstva so v opazovanem obdobju zavrgla ali obdelala zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki 39,9 % proizvedene odpadne hrane. Užitni del odpadne hrane je predstavljal 32,4 %, neužitni del pa 67,6 % vse proizvedene odpadne hrane. V okviru užitnega dela odpadne hrane so v tem obdobju zavrgla največ zelenjave (26,9 %) in kruha (15,0 %), v okviru neužitnega dela pa olupke in lupine sadja (35,2 %) in zelenjave (31,5 %). Metodo anketiranja (vodenje kuhinjskega dnevnika) so anketirana gospodinjstva ocenila kot preprosto in hitro. Razprava in zaključek: S pilotno raziskavo želimo na podlagi podatkov o količini in vrsti odpadne hrane, ki smo jih pridobili neposredno pri izvirnem povzročitelju, prispevati k nadgradnji na SURS postavljene metodologije za spremljanje količin odpadne hrane v gospodinjstvih. Dodana vrednost magistrskega dela so analize vpliva različnih socialno-demografskih značilnosti anketiranih gospodinjstev na nastajanje odpadne hrane in na ravnanje z njo. Količinsko ovrednotenje odpadne hrane je nujno za oblikovanje učinkovite politike preprečevanja nastajanja odpadne hrane in ravnanja z njo ter ovrednotenje uspešnosti pri doseganju ciljev preprečevanja oziroma zmanjševanja proizvedene količine odpadne hrane.20182018-07-11 11:28:57Magistrsko delo/naloga101896VisID: 83316COBISS_ID: 5459563sl