<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Avtomatizacija teleskopske naprave za razmet sena po seniku</dc:title><dc:creator>KOSMAČ,	MATEJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jankovec,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Posodobitev naprave</dc:subject><dc:subject>teleskop</dc:subject><dc:subject>puhalnik</dc:subject><dc:subject>induktivni senzor</dc:subject><dc:subject>RS485</dc:subject><dc:subject>Modbus RTU</dc:subject><dc:subject>ST7565</dc:subject><dc:subject>STM32F030</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo predstavlja razvoj naprave kot posodobitev obstoječe naprave za razmet sena po seniku - teleskopa. Na začetku je predstavljena prvotna izvedba načina krmiljenja t.j. načina določanja delovnega območja. To je na obstoječi napravi narejeno z uporabo preklopnih stikal, kontaktorjev ter mehanskih omejevalnikov gibanja, katerih lego nastavlja uporabnik. Pomanjkljivost takega načina nastavljanja je počasno pomikanje naprave v začetni položaj, kjer je omogočen dostop do omejevalnikov. Problem so tudi visoka poletna vročina na seniku in prašno okolje ter potencialno nevarno delo na višini pri nastavljanju omejevalnikov. Obstajajo načini izboljšanja naprave v smislu elektronskega nastavljanja delovnega območja v hladnejšem, ločenem prostoru. Predstavljeni so predvsem možni načini detekcije položaja, kot je uporaba rotacijskih enkoderjev in induktivnih stikal. Možne izvedbe so ovrednotene, predstavljen je najbolj ustrezen način izvedbe.
Naprava sestoji iz krmilne in premične enote. Krmilna enota kot uporabniški vmesnik uporablja prikazovalnik LCD in rotacijski enkoder. Preko njega uporabnik nastavlja delovno območje ali pa spremlja podatke o trenutnem položaju in izbranem načinu. Glavni deli premične enote so močnostni del za vklop obstoječih kontaktorjev, vezje za nadzor napajalne napetosti ter priključek za induktivne senzorje. Skupni del obeh naprav je komunikacija preko RS485 z uporabo protokola Modbus. Magistrsko delo podrobneje predstavi tudi glavne dele programov obeh mikrokrmilnikov.
Rezultat magistrskega dela je delujoča naprava, ki se je že uporabila pri spravilu sena in deluje dobro. Nekaj začetnih težav pri nastavitvi senzorjev in v programski kodi je opisanih v zaključku.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-07-09 12:05:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101880</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 39821</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
