UPORABNOST PREISKAVE FLURESCENČNE IN SITU HIBRIDIZACIJE V DIAGNOSTIKI SKLEROZIRAJOČIH MELANOCITNIH LEZIJGrčar Kuzmanov, Biljana (Avtor) Pižem, Jože (Mentor) Sklerozirajoče melanocitne lezijenevusmelanomfibrozafluorescenčna in situ hibridizacijaSlerozirajoče melanocitne lezije, za katere je značilna fokalna ali difuzna skleroza v dermalnem delu, pogosto izrazito atipična intraepidermalna proliferacija melanocitov, pogosta prisotnost običajnega dermalnega nevusa ob ali pod sklerozo ter v večini primerov nevoidna morfologija melanocitov, ostajajo slabo opredeljene, predvsem razlikovanje med sklerozirajočim nevusom in melanomom. Zdi se, da so zaradi atipične morfološke slike sklerozirajoče lezije prepogosto opredeljene kot melanom. Po drugi strani so bile v dosedanjih raziskavah predstavljene le sklerozirajoče melanocitne lezije v manj atipičnem delu spektra, s spremljajočim običajnim nevusom pod ali ob sklerozi, za katere so avtorji menili, da so nevusi, ki posnemajo melanome. Celoten morfološki spekter sklerozirajočih melanocintih lezij ni bil natančno opredeljen. Naš cilj je bil sistematično analizirati morfološki spekter sklerozirajočih melanocitnih lezij, zlasti razlikovanje med sklerozirajočim nevusom in sklerozirajočim melanomom. S preiskavo fluorescenčne in situ hibridizacije (FISH) smo želeli dodatno potrditi, da so med sklerozirajočimi melanocintimi lezijami tako nevusi kot melanomi. Prospektivno smo zbrali 90 sklerozirajočih melanocitnih lezij pri 82 bolnikih (49 moških, 33 žensk, starost od 21 do 89 let), dodatne diagnostične preiskave smo izvedli retrospektivno. Vse lezije smo ponovno pregledali. Na podlagi morfološke slike in proliferacijske aktivnosti, določene z dvojnim imunohistokemičnim barvanjem na Ki67 in Melan A, ter izražanja HMB-45 v sklerotičnem delu (kadar sta bili barvanji na voljo), brez poznavanja rezultatov preiskave FISH, smo po ponovnem pregledu 26 (29%) lezij opredelili kot nevus, 19 (21%) kot melanom in 45 (50%) melanom s spremljajočim nevusom. V primerjavi s prvotnimi histopatološkimi diagnozami smo ob ponovnem pregledu 8 lezij, prvotno opredeljenih kot melanom (brez ali s spremljajočim nevusom), opredelili kot nevus. Največji premer lezij je bil od 2 do 29 mm (mediana, 9,0 mm; povprečje, 9,7 mm). Za nobeno od lezij v anamnezi ni bilo podatka o predhodni poškodbi ali lokalnem zdravljenju. Pri 13 bolnikih (15,9%), vključno s tremi bolniki z več sklerozirajočimi melanocitnimi lezijami, je bil v času do odkritja zadnje sklerozirajoče melanocitne lezije odkrit najmanj en nesklerozirajoči, površinsko rastoči melanom. Skleroza je bila difuzna v 93 (43%) in fokalna v 51 (57%) primerih; v teh primerih je bil v dermisu pod sklerozo ali ob njej običajni, nesklerozirajoči melanocitni nevus. Debelina skleroze je bila od 0,3 do 1,8 mm (mediana, 0,7 mm). Globina invazije 63 invazivnih melanomov je bila od 0,4 do 1,8 mm (mediana 0,75 mm) in je bila v 62 (98%) primerih enaka debelini skleroze. Izrazita pagetoidna rast melanocitov v vsej debelini epidermisa nad sklerozo je bila prisotna v 1 od 26 (4%) nevusov in 43 od 64 (67%) melanomov, z ali brez spremljajočega nevusa. Melanom in situ ob sklerozi je bil prisoten v 55 od 64 (86%) melanomov in v nobenem nevusu. Znotraj skleroze je bilo zorenje odsotno v 25 (96%) nevusih in 25 (39%) melanomih. Multifokalna neenakomerna pozitivnost na HMB-45 je bila v sklerozi prisotna v 6 od 19 (32%) nevusov in 31 od 41 (76) melanomov. V sklerotičnem delu ni bilo Ki67-pozitinvih jeder v 15 od 19 (79%) nevusov in 16 od 47 (34%) melanomov. Preiskavo FISH s štirimi sondami za diagnostiko melanomov (RREB1, MYB, CCDN1, CEP6) smo v sklerotičnem delu opravili v 41 primerih; bila je bila pozitivna v 14 od 25 lezij (56%), ki so bile morfološko opredeljene kot melanom in v nobenem od 16 nevusov. Rezultati preiskave FISH se niso pomembno razlikovali glede na proliferacijsko aktivnost; preiskava je bila pozitivna v 6 od 8 (75%) lezij brez zaznane proliferacijske aktivnosti v sklerotičnem delu in opredeljenih morfološko kot melanom. Preiskava FISH je bila negativna v vseh 6 od skupaj 8 nevusov, ki so bili predhodno opredeljeni kot melanom. V času sledenja (mediano sledenje do ponovitve bolezni 19 mesecev, za celotno, za bolezen specifično preživetje 77 mesecev) ni prišlo v nobenem primeru do napredovanja bolezni, ki bi ga lahko zanesljivo pripisali sklerozirajoči leziji. Morfološki spekter sklerozirajočih melanocitnih lezij je širok in vključuje tako nevuse kot melanome. Velik del lezij izpolnjuje morfološke kriterije za diagnozo melanoma, predvsem prisotnost melanoma in situ izven skleroze in izrazito pagetoidno rast nad sklerozo v vsej debelini epidermisa, kar sta po našem mnenju najpomembnejša desnostična kriterija za diagnozo sklerozirajočega melanoma. Rezultati preiskave FISH potrjujejo morfološko oceno, da sklerozirajoče lezije vključujejo tudi melanome. Zaradi diagnostične zahtevnosti je del sklerozirajočih nevusov v rutinski diagnostiki napačno opredeljen kot melanom. Glede na rezultate naše raziskave predlagamo, da se med diagnostične metode sklerozirajočih melanocitnih lezij v nejasnih primerih vključi preiskava FISH s štirimi sondami. Pozitiven rezultat preiskave FISH govori v teh primerih v prid sklerozirajočemu melanomu. V primeru negativnega rezultata lezijo na podlagi morfološke slike opredelimo kot »sklerozirajočo melanocitno lezijo nejasnega malignega potenciala, bolj verjetno nevus« ali »sklerozirajočo melanocitno lezijo nejasnega malignega potenciala, bolj verjetno melanom«.20182018-07-05 07:15:03Doktorsko delo/naloga101772VisID: 10381COBISS_ID: 296168192sl