<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba večspektralnih posnetkov z daljinsko vodenega zrakoplova za analizo površja arheološkega parka</dc:title><dc:creator>Mangafić,	Alen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosmatin Fras,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>daljinsko zaznavanje</dc:subject><dc:subject>brezpilotni sistemi</dc:subject><dc:subject>UAV</dc:subject><dc:subject>UAS</dc:subject><dc:subject>večspektralni posnetki</dc:subject><dc:subject>MSAVI2</dc:subject><dc:subject>geomorfoni</dc:subject><dc:subject>NA-PCA</dc:subject><dc:subject>arheologija</dc:subject><dc:subject>Turris Libisonis</dc:subject><dc:subject>Sardinija</dc:subject><dc:description>Uporaba daljinsko vodenih zrakoplovov in sistemov omogoča izdelavo podlag za kakovostno lokalno prostorsko planiranje. To pomeni, da je njihova uporaba primerna tudi za analizo arheoloških območij. S kombiniranjem zelo visokoločljivih bližnjeslikovnih aerofotografij in GNSS meritev lahko izdelamo digitalni model površja in reliefa ter barvni ortofoto. V primeru kombiniranja barvnih fotografij in
infrardečih slikovnih elementov lahko izdelamo bližnji infrardeči ortofoto. Za razliko od letalskih aerofotografij lahko s pomočjo daljinsko vodenih sistemov izdelamo bližnji infrardeči ortofoto in digitalne modele višin s centimetrsko ločljivostjo. Ti izdelki so primerni za geoinformacijsko obdelavo in pridobivanje različnih indeksov pokrovnosti. Vegetacijski indeksi (kot npr. MSAVI2) nam lahko
opišejo tako površje kot podzemlje območja. Fotointerpretacija izdelkov obdelave digitalnih modelov
višin je bistvenega pomena pri neinvazivnih arheoloških raziskavah. Idealne podlage za arheološko
interpretacijo površja so izdelki, temelječi na razpršenih virih svetlobe in v delu smo opisali nekatere od
njih. Delo sloni na načrtovanju preleta na študijskem območju, izdelavi zelo visokoločljivega
digitalnega modela površja, izdelavi barvnega in bližnje infrardečega ortofota ter izdelavi kartografskih
podlag za arheološke namene. Rezultati so opisani kvantitativno in kvalitativno. Študija se je izvajala
na območju arheološkega parka Turris Libisonis v mestu Porto Torres (Sardinija, Italija) v kontekstu
praktičnega usposabljanja študenta v laboratoriju proSIT (ita. Progetto Sistemi Informativi Territoriali)
Fakultete za arhitekturo in urbanizem Univerze v Sassariju.</dc:description><dc:publisher>[A. Mangafić]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-28 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101691</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 528.8:902/908(450.88)(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 130552</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8500065</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
