Računska optimizacija izplena metana pridobljenega v semikontinuirani anaerobni razgradnjiDeutsch, Leon (Avtor) Stres, Blaž (Mentor) Kolbl, Sabina (Komentor) anaerobna razgradnjabioplinsirotkaoptimizacijafizikalno-kemijski parametritest BMPmetanalkalitetamikroelementiNM-MDSZ avtomatskim sistemom za merjenje metanskega potenciala (AMPTS II) smo izvedli faktorialni semikontinuirani test biometanskega potenciala anaerobne korazgradnje primarnega blata (PB), sirotke (S) in kravje gnojevke (KG) (68 dni, 38 °C). Uporabili smo štiri različne kombinacije substratov pri različnih organskih obremenitvah in hidravličnih zadrževalnih časih. Med testom smo izvajali meritve fizikalno-kemijskih parametrov (pH, električna prevodnost, kratkoverižne maščobne kisline (KMK), KPK, mikroelementi, alkaliteta, amonijski dušik, suha snov) in na koncu optimizirali proces z univariatnimi in multivariatimi statističnimi analizami. Po stabilni 50-dnevni metanski produkciji smo enkrat povečali količino dodane sirotke. Glede na vse analitske metode smo zaznali stabilno produkcijo bioplina iz sirotke pri vseh kombinacijah substratov. Metanski izplen je koreliral s količino dodane kisle sirotke. Sirotka je v takem sistemu glavni vir KMK, kravja gnojevka pa prispeva k stabilnosti procesa s povečanjem puferske kapacitete. V sistemu brez kravje gnojevke smo detektirali več KMK. Z nemetričnim večdimenzionalnim lestvičenjem (NM-MDS) smo pokazali, da so za uspešno vodenje procesa najbolj pomembni pH, KMK in alkaliteta. Potencialno se lahko pojavijo težave zaradi prenizkih koncentracij nekaterih mikroelementov v daljšem časovnem obdobju, ko zaradi izplavljanja dosežejo kritične koncentracije za normalno funkcioniranje metanogenih arhej. Najvišje metanske izplene smo dosegli v paralelkah z volumskim razmerjem substratov PB:S:KG 70:55:10. Po povečanju količine sirotke smo največjo stabilnost zaznali v sistemu z razmerjem 70:70:10.[L. Deutsch]20182018-06-24 07:46:14Magistrsko delo/naloga101680UDK: 579.66:602.4:628.385VisID: 151373COBISS_ID: 4920952sl