Analiza dodatka aluminijevega fluorida višje čistosti na obratovanje elektrolizne celiceUrlep, Peter (Avtor) Medved, Jožef (Mentor) aluminijelektrolizna redukcijaelektrolitprebitek aluminijevega fluoridaelektrična prevodnost elektrolitaElektrolizni postopek pridobivanja primarnega aluminija je znan že več kot sto let. Leta 1886 sta C. M. Hall in P. L. T. Héroult neodvisno drug od drugega patentirala elektrolizni proces, kjer sta aluminijev oksid – glinico, raztopila v staljenem kriolitu. Čeprav so osnove elektroliznega procesa že zelo raziskane, še vedno poteka razvoj in optimizacija. Za optimalno vodenje procesa je pomembno vodenje elektroliznih celic v ozkem temperaturnem območju. V magistrskem delu je predstavljena problematika temperaturne regulacije elektroliznih celic, ki obsega dodajanje aluminijevega fluorida, ki je glavni dodatek kriolitu, ta pa je osnovna sestavina elektrolita. Pri sodobnih celicah je zahtevan prebitek aluminijevega fluorida med 10–14 mas.%, saj ta znižuje tališče elektrolita na okrog 950 °C. Namen tega magistrskega dela je bil preučiti možnost zamenjave aluminijevega fluorida proizvajalca NORALF AS z zahtevanim minimalnim deležem 89,0 mas.% AlF3, z aluminijevim fluoridom višje čistosti proizvajalca PT PETROKIMIA GRESIK z zahtevanim minimalnim deležem 94,0 mas.% AlF3. Kot je pokazala analiza industrijske raziskave, se po primerjanih parametrih aluminijev fluorid proizvajalca NORALF AS ne razlikuje bistveno od aluminijevega fluorida višje čistosti proizvajalca PT PETROKIMIA GRESIK, vendar bi morali v nadaljnje raziskave vključiti tudi masno bilanco porabe AlF3. Analiza laboratorijske raziskave električne prevodnosti pa je pokazala, da so vzorci elektrolita s prebitkom aluminijevega fluorida proizvajalca NORALF AS pokazali višje prevodnosti od vzorcev, kjer se je kot dodatek uporabil aluminijev fluorid proizvajalca PT PETROKIMIA GRESIK.20182018-06-24 07:45:53Magistrsko delo/naloga101674VisID: 62175COBISS_ID: 1735263sl