Izzivi zapiranja starih odlagališč v Sloveniji v obdobju 1991-2017: študija primera odlagališča nenevarnih odpadkov ŠirjavaŠtempihar, Maja (Avtor) Griessler Bulc, Tjaša (Mentor) Ferfila, Nevenka (Komentor) dokumentacijski virmonitoringokoljevarstveno dovoljenjestaro odlagališčepredpisiSlovenijaŠirjavazapiranjeUvod: Področje gospodarjenja z odpadki je bilo v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih urejeno z različnimi pristopi in predpisi. Tako smo se pri ravnanju z odpadki od enostavnega odlaganja odpadkov na odlagališča, postopoma preusmerili k bolj trajnostnim načinom ravnanja z odpadki. Postopek zapiranja in prehod k bolj trajnostnemu ravnanju odlagališč je bil v tem času za večino upravljavcev zahteven in mestoma neizvedljiv. Razlogi za neizvedljivost so bili neurejenost odlagališč, neusklajenost predpisov in strategij ter njihova nepreglednost. Namen: Namen naše raziskave je bila ocena smotrnosti politik trajnostnega ravnanja in gospodarjenja z odpadki na primeru odlagališča nenevarnih odpadkov Širjava pri Ponovičah. Metode dela: Uporabili smo opisni metodološki pristop. Lokacija raziskave je bilo območje Republike Slovenije s pripadajočimi odlagališči nenevarnih komunalnih odpadkov. Podatke smo zbirali z vpogledom v dokumentacijske vire. Rezultati: Pravilnik o odlaganju odpadkov je leta 2000 določal, da mora upravljavec prenehanje obratovanja odlagališča, če bo to prenehalo obratovati do 31. 12. 2003, to sporočiti pristojnemu ministrstvu za okolje, za kar se je opredelilo tudi Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, d. o. o., za odlagališče nenevarnih odpadkov Širjava pri Ponovičah. Hkrati se je kmetijsko-gozdarska zadruga Litija strinjala z občino Litija, da se na tem odlagališču uredi še zbirni center za ravnanje z odpadki. Zato je občinski svet občine Litija potrdil predlog, da se od Ministrstva za okolje in prostor zahteva podaljšanje dovoljenja za nadaljnjo uporabo odlagališča Širjava pri Ponovičah. Zapiranje omenjenega odlagališča je potekalo v I. in II. fazi. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih je leta 2006 prinesla spremembo, da se program prilagoditve obratovanje odlagališča, ki se je začel v skladu z določbami Pravilnika o odlaganju odpadkov, zaključi na podlagi določb nove uredbe. Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, d. o. o., je Agencijo Republike Slovenije za okolje zaprosilo za podaljšanje roka za dokončno zaprtje odlagališča Širjava pri Ponovičah do 15. 7. 2012, da bi upravljavec lahko izvedel II. fazo zapiranja odlagališča. II. faza zapiranja odlagališča se je izvedla v drugi polovici leta 2017, po pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja. Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je bilo potrebno predložiti tudi finančno jamstvo, ki ga je bilo s spremembo Uredbe o odlagališčih odpadkov (2016) za odlagališče, ki je javna infrastruktura v lasti občine, mogoče predložiti kot izjavo pristojnega organa občine, da je seznanjen z višino jamstva. Razprava in sklep: V Sloveniji so na potek zapiranja odlagališč nenevarnih komunalnih odpadkov v obdobju 1991–2017 vplivale lokalne in državne politike Slovenije ter politike Evropske unije. Strožji ukrepi predpisov za zapiranje starih odlagališč niso nujno prinesli sorazmernega zmanjšanja negativnih vplivov odlagališč na okolje. Stanje okolja bi se izboljšalo šele takrat, ko bi dejansko spremenili lastnosti starega odlagališča tako, da bi odlagališče lahko delovalo trajnostno.20182018-06-23 07:45:57Magistrsko delo/naloga101660VisID: 82267COBISS_ID: 5453419sl