<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Medenični porod</dc:title><dc:creator>Podlipnik,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zakšek,	Teja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medenični porod</dc:subject><dc:subject>zunanji obrat</dc:subject><dc:subject>medenična vstava</dc:subject><dc:description>Uvod: Proti koncu nosečnosti natančno opredelimo, kako plod leži v maternici da se nosečnica s pomočjo porodničarja odloči za način poroda. Ugotavljamo lego, položaj, vstavo in držo ploda. O medenični vstavi govorimo, kadar se v medenični vhod matere vstavi spodnji del plodovega telesa oziroma plodova zadnjica. Za razliko od poroda v glavični vstavi v Sloveniji porod v medenični vstavi vodi porodničar. Babice imajo kljub temu pomembno vlogo pri spremljanju poroda. Porod pri medenični vstavi lahko poteka vaginalno ali z carskim rezom. Da bi zmanjšali verjetnost poroda v medenični vstavi in s tem povezanega večjega tveganja za mater in plod se ob koncu nosečnosti poslužujemo zunanjega obrata. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo uporabe statističnih podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje predstaviti izide medeničnega poroda v Sloveniji, povzeti glavne ugotovitve o izidih medeničnega poroda in podati predloge za izboljšavo babiške prakse v Sloveniji. Cilji diplomskega dela so predstaviti medenični porod, vlogo babice pri medeničnem porodu in povzeti glavne ugotovitve o medeničnem porodu. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela. V empiričnem delu so uporabljeni statistični podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pri iskanju literature smo si pomagali s pomočjo domačih (COBISS) in tujih (Pubmed, Cochrane) podatkovnih baz. Poudarek je predvsem na interpretaciji ugotovitev tujih in domačih avtorjev. Ključne besede, ki so uporabljene so: medenični porod, zunanji obrat, medenična vstava. Rezultati: Medenična vstava je najpogostejša od nepravilnih vstav. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo  leta 2016 v medenični vstavi rojenih 4,9 % otrok od tega jih je bilo 83,5 % rojenih  z carskim rezom. Razprava in sklep: Na podlagi pregleda literature je bilo ugotovljeno, da se večina otrok rodi v glavični vstavi, le nekaj odstotkov je rojenih v medenični vstavi. V Sloveniji število carskih rezov pri medenični vstavi zelo hitro narašča. Mnenja glede načina poroda v medenični vstavi so od porodnišnice do porodnišnice različna. Nekateri zagovarjajo vaginalni medenični porod drugi ne. V porodnišnicah, kjer je manj medeničnih porodov, je posledično tudi več zapletov pri vaginalnem porodu v medenični vstavi. V današnjem času se v Sloveniji večina porodničarjev zaradi pomanjkanja izkušenj pri vaginalnem porodu v medenični vstavi odloči za carski rez. S tem se izognejo zapletom, ki jih prinaša vaginalni medenični porod.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-22 07:46:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101638</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 82258</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5451627</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
