<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odziv fenolnih spojin v različnih delih lista žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.) sorte 'Merlot' na virusno bolezen zvijanja listov</dc:title><dc:creator>Hajdinjak,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikulič Petkovšek,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>virus</dc:subject><dc:subject>GLRaV</dc:subject><dc:subject>fenolne spojine</dc:subject><dc:subject>listi</dc:subject><dc:subject>vinska trta</dc:subject><dc:subject>Vitis vinifera</dc:subject><dc:description>V vinogradu v Goriških Brdih smo na listih trt sorte 'Merlot' opazili atipična bolezenska znamenja virusne bolezni zvijanja listov, ki jo povzročajo virusi GLRaV. Na sedmih trtah smo 28.8.2017 povzorčili liste, od katerih jih je pet trt kazalo atipična znamenja okužbe z GLRaV, ena trta tipična znamenja okužbe z GLRaV-3 in ena trta je bila brez vidnih bolezenskih znamenj, zato smo jo označili kot kontrolo (K). Na desetih listih znotraj vsakega obravnavanja smo s škarjami izrezali žile (Ž) in listno ploskev (L), zato smo jih označili kot GLRaV-2_Ž, GLRaV-2_L, GLRaV-3_Ž, GLRaV-3_L, K_Ž in K_L. Na trtah z atipičnimi bolezenskimi znamenji, to je rdeče obarvanje žil ter packasto rdečenje medžilnega dela listov, smo identificirali GLRaV-2. Iz rezultatov lahko sklepamo, da prisotnost virusne okužbe vpliva na vsebnost fenolnih spojin v Ž in L listov vinske trte, saj smo značilno največ skupnih fenolov izmerili pri GLRaV-2, in sicer 3832 mg/100 g v L in 2534 mg/100 g v Ž. Značilne razlike v vsebnosti skupnih fenolov so bile tudi med GLRaV-2 in GLRaV-3, saj smo v Ž pri GLRaV-2 izmerili 2534 mg/100 g skupnih fenolov in pri GLRaV-3 1374 mg/100 g, kar nakazuje na to, da se trta različno odziva na okužbo z GLRaV-2 ali GLRaV-3. V L GLRaV-2 (3832 mg/100 g) smo izmerili značilno več skupnih in posameznih fenolnih spojin kot v Ž (2534 mg/100 g). Med posameznimi fenolnimi spojinami smo v Ž in L izmerili največjo vsebnost derivatov kvercetina, in sicer pri okužbi z GLRaV-2 (v Ž 1040 mg/100 g in v L 1590 mg/100 g). Značilno največjo vsebnost antocianinov smo izmerili v Ž pri GLRaV-2 (22,9 mg/100 g), medtem ko pri GLRaV-3 (110 mg/100 g) v L. Rezultati potrjujejo, da se fenolne spojine v različnih delih lista različno odzivajo na okužbe virusov, ki povzročajo bolezen zvijanja listov.</dc:description><dc:publisher>[T. Hajdinjak]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-06-22 07:45:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101628</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 634.8:632.38:547.56(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 151350</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8991609</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
