Vloga medicinske sestre v nujni medicinski pomoči pri hospitalizaciji brez privolitveGartner, Nina (Avtor) Sotler, Robert (Mentor) Kramar, Janez (Komentor) duševno zdravjekomunikacijanasilno vedenjeUvod: Duševne motnje predstavljajo vedno večji in vedno bolj zaskrbljujoč zdravstveni problem, na kar kažejo tudi statistični podatki. Najpomembnejše je, da je pacient z duševno motnjo enakovreden drugim pacientom, ki duševne motnje nimajo, vendar jih družba še vedno stigmatizira in zapostavlja v primerjavi z drugimi pacienti, kljub ustavnim in zakonskim določbam, ki to strogo prepovedujejo. Najbolj pogost vzrok obiska urgence pri pacientu z duševno motnjo je poskus samomora. Hospitalizacija je za pacienta lahko zelo travmatična in stresna. Zakon o duševnem zdravju določa dve vrsti hospitalizacije s stališča soglasja pacienta, s privolitvijo in brez privolitve, za katero morajo biti izpolnjeni vsi pogoji določeni v 39. členu Zakona o duševnem zdravju. Namen: Želeli smo ugotoviti kakšna je obravnava pacienta z duševno motnjo v nujni medicinski pomoči, kakšne so njegove pravice in zakoni ob hospitalizaciji brez privolitve ter kakšne so kompetence in vloga medicinske sestre ob hospitalizaciji brez privolitve. Metode: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature. Literaturo smo iskali od novembra 2017 do sredine januarja 2018, s pomočjo podatkovnih baz CINAHL with full text, Cochrane Collaboration, Medline (Pubmed) ter COBISS.SI in z uporabo iskalnika Google učenjak. Razprava in sklep: Zakon o duševnem zdravju določa, da se hospitalizacija proti volji izvaja na dva načina. Prvi način je na podlagi sklepa sodišča s predlogom psihiatra, centra za socialno delo, koordinatorja nadzorovane obravnave, najbližje osebe ali državnega sodišča. Drugi način pa je v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča. Narekuje tudi odsotnost vsakršne diskriminacije, stigmatizacije, razlikovanja in ločevanja oseb z duševno motnjo. Hospitalizacija brez privolitve je definitivno ena izmed etičnih dilem, saj je njen postopek vpet med dilemo posameznikove svobode in potrebe po zaščiti pacienta. Potrebno je poudariti, da je pred vsako prisilo nujno poskušati uporabiti druge tehnike, kot sta komunikacija in uporaba zdravil. Pomembni sta tako verbalna, kot neverbalna komunikacija. Obravnava pacienta s psihozo in nasilnim vedenjem je zelo stresna in predstavlja visoko tveganje za ogrožanje varnosti zdravstvenega osebja Pri obravnavi je potreben terapevtski odnos, katerega gradimo na podlagi strokovnega znanja, s terapevtsko komunikacijo in deeskalacijskimi tehnikami. Poleg tega ne smemo pozabiti na empatijo, ki ima v poklicu medicinske sestre zelo pomembno vlogo. S pomočjo empatije se medicinska sestra pacientu približa in pridobi ter ohrani njegovo zaupanje.20182018-06-17 07:45:41Diplomsko delo/naloga101576VisID: 82210COBISS_ID: 5445227sl