OBRAVNAVA OSEB Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI IN OPRAVILNO NESPOSOBNIH V UPRAVNIH POSTOPKIHPOGAČAR, ŠPELA (Avtor) Kovač, Polonca (Mentor) poslovna sposobnostskrbništvoskrbnikzagovorništvoposlovna sposobnostodvzem poslovne sposobnostiupravni postopekŽe Ustava Republike Slovenije v 1. odst. 14. člena določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Glavna usmeritev mojega diplomskega dela izhaja iz dejstva, da se vsem zagotovi enako varstvo pravic. Diplomsko delo tako izpostavlja položaj strank, ki ne razumejo pomena svojih dejanj v postopku, na račun tega opustijo določeno nujno ravnanje ali pa se vzdržijo izjav, ki bi jih morale dati, kjer je moč poudariti, da je takim strankam organ dolžan pomagati. Diplomsko delo analizira situacijo na področju »urejenosti« skrbništva v Sloveniji in s tem prepoznava probleme, ki se pojavljajo v praksi. Institut skrbništva je nujen in ključen element posameznikov z odvzeto poslovno sposobnostjo. Skozi celoten postopek diplomskega dela pa se tudi ugotavlja, kako globoko gre lahko pravica organa v osebnost posameznika, njegovo osebno sfero glede na varstvo njegovih pravic. Na podlagi opravljene študije v okviru diplomskega dela ugotavljam, da v slovenskem prostoru z obstoječo zakonodajo, ki seveda določa okvire delovanja upravnim organom, ni v zadostni meri in dovolj učinkovito poskrbljeno za pravno varstvo oseb z omejeno ali odvzeto poslovno sposobnostjo. Na podlagi tega ugotavljam, da je v Sloveniji na tem področju nujna nova, moderna in učinkovita zakonodaja, hkrati pa je moč trditi, da Družinski zakonik v okviru določb glede odvzema poslovne sposobnosti prinaša zgolj malenkostne razlike, vidne le v pristopu, pravno formalno pa zadeva ostaja nespremenjena.20182018-06-14 10:15:03Diplomsko delo/naloga101545VisID: 14361sl