Okužba s človeškimi papilomavirusi pri bolnikih z invertiranimi papilomi nosu in obnosnih votlin ter s pridruženim ploščatoceličnim karcinomomJenko, Klemen (Avtor) Žargi, Miha (Mentor) invertirani papilomičloveški papilomavirusinosobnosne votlineploščatocelični karcinomInvertirani papilomi (IP) nosu in obnosnih votlin so redki benigni epitelni lokalno agresivni tumorji. Za IP so značilne nagnjenost k ponovitvam, povezava s prehodom v ploščatocelični karcinom (PCK) in zmožnost destrukcije kostnine. Etiologija IP še ni pojasnjena. Podatki številnih raziskav o povezavi okužbe s človeškimi papilomavirusi (HPV) in nastankom IP so nasprotujoči si in še vedno nezadostni, da bi potrdili povezavo. Opazna odsotnost klasičnih genskih sprememb v IP je nakazala možnost, da maligno alteracijo in nastanek PCK v IP lahko povzročajo visokorizični genotipi HPV. Do danes vloga HPV v PCK v IP še ni pojasnjena. Skupino genotipov virusov iz družine Papillomaviridae, ki so pomembni v humani medicini, imenujemo človeški papilomavirusi. Izmed petih rodov, v katere uvrščamo genotipe HPV, je najpomembnejši rod alfa. Glede na onkogeni potencial jih delimo na nizko- in visokorizične genotipe, ki izražajo tropizem za sluznico ali kožo. Povzročajo lahko navadne ali ploščate, kožne ali anogenitalne bradavice, papilome v ustni votlini ali grlu in rak materničnega vratu, zadnjika, penisa, vulve, nožnice, ustnega žrela in nosne votline. Namen naše raziskave je bil ugotoviti prisotnost HPV DNA pri bolnikih z IP, PCK v IP in pri kontrolni skupini. Samo dokaz HPV DNA v IP in PCK v IP ne zadošča za opredelitev HPV kot enega od etioloških dejavnikov v nastanku bolezni. HPV je lahko namreč le naključno prisoten (by stander). Zato smo želeli ugotoviti tudi morebitno integracijo virusne DNA v človeški genom in s tem povezano transkripcijsko aktivnost HPV v IP in PCK v IP. Dodatno smo pri naših bolnikih pridobili podatke o lokalizaciji IP in vplivu vrste kirurškega zdravljenja na ponovitev bolezni. V raziskavo smo vključili biopsijske vzorce 83 bolnikov z IP, 5 bolnikov s PCK v IP in 61 bolnikov kontrolne skupine, pri katerih smo ob operaciji nosnega pretina odstranili tudi del kompenzatorno zadebeljene sluznice v spodnji nosni školjki. Z dvema občutljivima različicama PCR (GP5+/GP6+ in CPI/CPIIg) na 218 tkivnih vzorcih 146 bolnikov z IP, PCK v IP ali kontrolne skupine nam je HPV DNA uspelo dokazati v tkivnih vzorcih 22 bolnikov z IP, 3 bolnikov s PCK v IP in 7 bolnikov iz kontrolne skupine. Ugotovili smo, da je okužba s HPV pri bolnikih z IP ali PCK v IP v nosu in obnosnih votlinah statistično pomembno pogostejša kot v kontrolni skupini. Z metodo ISH mRNA E6/E7 HPV smo transkripcijsko aktivnost dokazali pri dveh bolnikih z IP. HPV je bil pri naših bolnikih z IP redko prisoten v integrirani transkripcijsko aktivni obliki in najverjetneje ni eden od pomembnih dejavnikov v etiologiji IP. Prisotnost HPV DNA pri bolnikih z IP, pri katerih je prišlo do ponovitve IP po kirurškem zdravljenju, ni bila pogostejša kot pri bolnikih, pri katerih ni prišlo do ponovitve bolezni, tako da ni napovedni dejavnik za ponovitev. V naši raziskavi nismo ugotovili statistično pomembnih razlik med pogostostjo HPV DNA med bolniki s PCK v IP in bolniki z IP. Z metodo ISH mRNA E6/E7 HPV smo transkripcijsko aktivnost dokazali pri enem bolniku s PCK v IP. Glede na rezultate ISH mRNA E6/E7 HPV menimo, da HPV najverjetneje ni eden od glavnih etioloških dejavnikov v nastanku PCK v IP, da pa pri PCK v IP kljub temu obstajajo primeri, v katerih je integriran in transkripcijsko aktiven HPV lahko vpleten v etiopatogenezo PCK. S kombinacijo imunohistokemičnega izražanja beljakovine p16 in odsotnosti izražanja beljakovine pRb smo v naši raziskavi potrdili z metodo ISH za E6/E7 mRNA dokazano integrirano in transkripcijsko aktivno okužbo s HPV pri bolniku s PCK v IP. Imunohistokemično izražanje beljakovine p16 je bilo prisotno pri dveh naših bolnikih s PCK v IP. Samo pri enem je bila z metodo ISH za E6/E7 mRNA dokazana integracija in transkripcijska aktivnost. Pri naših bolnikih s PCK v IP glede na samostojen izvid p16 torej ne moremo sklepati o morebitni integraciji in transkripcijski aktivnosti HPV. Metoda izražanja p16 je lahko samo komplementarna metodi ISH za E6/E7 mRNA. Pri naših bolnikih z IP so bile ponovitve po kirurškem zdravljenju z zunanjim pristopom pogostejše kot pri bolnikih, zdravljenih endoskopsko. Odstotek ponovitev je približno enak odstotku ponovitev v objavljenih raziskavah, zato kirurško zdravljenje naših bolnikov z IP lahko ocenimo kot uspešno.20182018-06-07 07:45:02Doktorsko delo/naloga101466VisID: 10348COBISS_ID: 3911700sl