Nekonvencionalni načini poučevanja rekurzijeUrdih, Bogdan (Avtor) Rugelj, Jože (Mentor) rekurzijapoučevanje/učenje programiranjadidaktika programiranjarekurzivni klicustavitveni pogojmentalni modelMnogi učitelji predmetov Računalništvo, Informatika, Programiranje in drugih predmetov iz ožjih strokovnih računalniških področij imamo navadno težave pri razlaganju pojmov in konceptov, ki so na bolj abstraktni ravni oziroma niso v naravi ali v vsakdanjem življenju oprijemljivi, jih je pa potrebno razložiti in opredeliti, saj so potrebni za razumevanje učne snovi. Med take koncepte spada tudi rekurzija. Najpogosteje se koncept rekurzije poučuje preko različnih matematično-logičnih primerov, kot so Fibonaccijevo zaporedje števil in fakulteta števila. V magistrski nalogi bom v teoretičnem delu opredelil pojem in koncept rekurzije z uporabo definicij različnih avtorjev s pedagoškega področja, področja računalništva in programiranja. Opredelil bom tudi mentalni model rekurzije, ki si ga učenci ustvarijo ob učenju rekurzije. Opisal bom prednosti in slabosti rekurzije ter opredelil in predstavil nekatere primere poučevanja rekurzije z uporabo matematičnih in ne-matematičnih pristopov. V empiričnem delu bom na dveh skupinah dijakov v učnem programu gimnazija preizkusil dva različna pristopa pri poučevanju rekurzije. Pri drugi skupini bom preizkušal poučevanje rekurzije z uporabo besed oziroma nizov znakov, pri prvi skupini bom uporabil matematični pristop s klasičnimi matematičnimi primeri. Na koncu bom s preverjanjem znanja meril učinkovitost obeh učnih pristopov s kvantitativnim pristopom. Poleg tega bom z nekaj izbranimi dijaki opravil intervju, v katerem jih bom vprašal, kako učinkovit je bil po njihovem mnenju uporabljen način poučevanja.[B. Urdih]20182018-06-06 03:39:59Magistrsko delo/naloga101451UDK: 004.4(043.2)COBISS_ID: 12017225sl