<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocena znanja o temeljnih postopkih oživljanja s strani članov koronarnega kluba</dc:title><dc:creator>Krivec,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramar,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>temeljni postopki oživljanja</dc:subject><dc:subject>srčni zastoj</dc:subject><dc:subject>laiki</dc:subject><dc:subject>statistični podatki</dc:subject><dc:description>Uvod: Nenaden srčni zastoj je eden izmed vodilnih vzrokov smrti v razvitih državah. 69,4 % srčnih zastojev se zgodi doma, v 54,3 % primerih vpričo očividcev, ki bi lahko žrtev oživljali. Vsako minuto, ko očividec ne oživlja, se verjetnost, da bo oseba preživela, zmanjša za 10 %. Če pa očividec oživlja, se verjetnost preživetja poveča za tri- do štirikrat. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti poučenost o izvajanju temeljnih postopkov oživljanja, svojcev srčnih bolnikov in potrebo po izvajanju tečajev o izvajanju le-teh. Ob tem smo spoznali tudi odnos laikov in interes svojcev za učenje in obnovitev znanja o oživljanju. Metode dela: Za pripravo zaključnega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Za teoretična izhodišča je bil narejen kritični pregled literature, za dosego zastavljenih ciljev raziskave pa je bila izvedena presečna študija. Rezultati: Več kot polovica sodelujočih v anketi je že opravljalo tečaj temeljnih postopkov oživljanja pa znanje vseeno ocenjujejo kot slabo, to dokazuje, da so povprečno pravilno odgovorili le na pet vprašanj. Le 41 % anketiranih je pripravljenih dajati umetno dihanje vsakemu človeku, stise prsnega koša pa je pripravljeno izvajati 80 % anketiranih. Najpogostejša razloga, zakaj laiki ne bi bili pripravljeni izvajati temeljnih postopkov oživljanja, sta nezaupanje v svoje znanje in strah pred tem, da bi škodovali oboleli osebi. Večina (72 %) anketiranih ve, kaj zajemajo temeljni postopki oživljanja. Ko pa smo jih vprašali, kaj bi naredili, če bi se nekdo nenadoma zgrudil, bi z oživljanjem začelo le 35,5 % anketiranih. Zanimivo je, da 14 % ljudi ne ve, da se mesto za izvajanje stisov prsnega koša nahaja na sredini prsnega koša. Razmerje med stisi prsnega koša in umetnim dihanjem pozna le 44 % anketiranih. Da je frekvenca stisov prsnega koša 100–120 stisov v minuti, ve le 13 % anketiranih, ostali menijo, da je frekvenca 60–80 v minuti. Slabo je tudi poznavanje dajanja umetnega dihanja. Ponujen odgovor, da je treba žrtvi zvrniti glavo, je izbralo le 5,6 % anketiranih. Razprava zaključek: Rezultati kažejo, da so laiki zadržani za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja iz različnih razlogov, največkrat razlog izhaja iz neznanja in posledično strahu, da bi oboleli osebi škodovali. Sicer pa so se laiki pripravljeni učiti in si znanje želijo pridobiti v obliki tečajev in od zdravstvenih delavcev. Samo znanje je slabše, največ šibkosti se kaže v samem tehničnem izvajanju dajanja umetnega dihanja in stisov prsnega koša.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-31 07:45:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101379</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 82129</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5431915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
