Subjektivna ocena kakovosti življenja žensk z multiplo sklerozoPotočnik, Ana (Avtor) Filipčič, Tjaša (Mentor) Jerman, Janez (Komentor) kakovost življenjamultipla sklerozaženske z multiplo sklerozoMultipla skleroza (MS) je avtoimunska bolezen nevrološkega izvora, pri kateri prihaja do sprememb v osrednjem živčnem sistemu. Ženske pogosteje zbolijo za MS kot moški. Pri posameznikih z MS se pojavljajo različni bolezenski simptomi, ki s svojo pojavnostjo vplivajo na življenje osebe z MS. Poleg narave in simptomatike bolezni na kakovost življenja oseb z MS vplivajo tudi drugi dejavniki. Avtorji te različno delijo, vendar se delitve oz. pojmovanja vsebinsko ujemajo. Kakovost življenja posameznika opredeljujemo prek več področij, ki zajemajo posameznikovo funkcioniranje v vsakodnevnem življenju. Znotraj vsakega področja pa s pomočjo kazalnikov določamo raven kakovosti posameznikovega življenja. V magistrskem delu smo ugotavljali, ali obstajajo razlike med ženskami z MS v zgodnji odraslosti, ki imajo bolezen krajši čas, in ženskami z MS v srednji odraslosti, ki imajo MS dlje časa, v subjektivni zaznavi kakovosti življenja. V raziskavi je sodelovalo 60 žensk z recidivno remitentno obliko MS, od tega 30 mlajših in 30 starejših. Za obe skupini smo podali splošno oceno stanja, pojavljanja simptomov in načinov zdravljenja ter subjektivne ocene njihove kakovosti življenja na posameznih področjih. Primerjava podatkov je pokazala, da so ženske z MS v zgodnji odraslosti, ki imajo bolezen krajši čas, na večini področij dosegale višje povprečne ocene zadovoljstva kot ženske z MS v srednji odraslosti. Izjeme so bile postavke prostočasne dejavnosti, uspeh, optimizem, sprejemanje sebe in počasen napredek. Statistično pomembno se skupini razlikujeta na področjih materialne blaginje, samoodločanja in socialnega vključevanja. Ugotovili smo, da starost pomembno vpliva tudi na področji osebnega razvoja in fizičnega dobrega počutja. Na področjih materialne blaginje, osebnega razvoja in samoodločanja je obstajala statistično pomembna razlika pri dveh izmed spremenljivk. Na področjih fizičnega dobrega počutja, medosebnih odnosov in socialne vključenosti pa zgolj pri eni izmed danih spremenljivk. Na področjih pravic in čustvenega dobrega počutja ni bilo statistično pomembne razlike pri nobeni spremenljivki. Dejavniki, ki so statistično pomembno vplivali na kakovost življenja žensk z MS, so bili vrednost EDSS, stopnja izobrazbe, trajanje bolezni in zaposlitveni status. Nižja stopnja oviranosti po EDSS, višja stopnja izobrazbe in zaposlitveni status so se izkazali kot pomembni varovalni dejavniki na področju kakovosti življenja žensk z MS.[A. Potočnik]20182018-05-31 03:26:58Magistrsko delo/naloga101370UDK: 616.8(043.2)COBISS_ID: 12011081sl