<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kakovost tiska pri stereolitografiji in ekstrudiranju termoplastov</dc:title><dc:creator>Vrhunec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Muck,	Deja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>3D-tisk</dc:subject><dc:subject>stereolitografija</dc:subject><dc:subject>modeliranje s spajanjem slojev</dc:subject><dc:subject>3D-model</dc:subject><dc:subject>3D-predmet</dc:subject><dc:subject>ekstrudiranje termoplastov</dc:subject><dc:description>3D-tisk je ena izmed najsodobnejših tehnologij, ki omogoča prenos virtualne 3D-oblike v fizično obliko. S pomočjo 3D-tiska lahko izdelamo široko paleto plastičnih modelov, maket ter raznih prototipov različnih kakovosti in oblik. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljene tehnologije 3D-tiska, še posebej tehnologiji stereolitografije in ekstrudiranja termoplastov. V eksperimentalnem delu sta predstavljena oprema, ki je bila uporabljena za tisk, in progam Blender, ki smo ga uporabili za modeliranje. Na podlagi različnih 3D-natisnjenih testnih form in predmetov smo preizkušali in analizirali prednosti in omejitve tehnologij stereolitografije in ekstrudiranja termoplastov na različnih tiskalnikih. Za tisk na osnovi stereolitografije je bil uporabljen tiskalnik Form 2, ki ga je izdelalo podjetje Formlabs, za tisk na osnovi ekstrudiranja materiala pa tiskalnik CubePro Duo podjetja 3D Systems. V sklepnem delu diplomskega dela pa so povzete ugotovitve raziskav s področja 3D-tiska obeh omenjenih tehnologij ter analizirane prednosti in slabosti posamezne tehnologije. Na podlagi rezultatov natisnjenih 3D-testnih form in predmetov so podane smernice za možne izboljšave, ki bi lahko privedle do boljše kakovosti tiska.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-30 07:46:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101360</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 62088</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
