<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Umeritev modela toka podzemne vode na Dobovskem polju s pomočjo metode »Pilotnih točk«</dc:title><dc:creator>Koren,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vižintin,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>modeliranje toka podzemne vode</dc:subject><dc:subject>metoda končnih elementov in končnih diferenc</dc:subject><dc:subject>kalibracija modela</dc:subject><dc:subject>linearna parameterizacija in pilotne točke</dc:subject><dc:description>Na območju Čateškega in Dobovskega polja sta bila do sedaj, za potrebe gradnje hidroelektrarne Mokrice (HE Mokrice), izdelana dva matematična modela. Oba temeljita na metodi končnih diferenc. Prvi model je osnova celotnega modeliranja, drugi pa je nadgradnja prvega. Oba modela sta bila izdelana z orodjem ModFlow in ročno umerjena s spremembami območij različnih K-jev. Drugi model je vključeval nova dognanja in predstavlja končno sliko stanja podzemnih vod ter je osnova za projektiranje. V okviru modeliranja sta bili najprej modelirani srednja in visoka gladina podzemne vode za primer brez HE Mokrice, temu je sledilo modeliranje obeh omenjenih stanj po zapolnitvi akumulacije. Oba modela modelirata stacionarno stanje. Modela pokažeta, da so vplivi pri srednjem stanju večji kot pri visokem stanju gladine podzemne vode. V magistrski nalogi sem ponovila modeliranje srednjih in visokih gladin podzemne vode za stanje pred zapolnitvijo akumulacije HE Mokrice. Pri tem sem uporabila program FeFlow, ki deluje na osnovi metode končnih elementov. Umeritev modela pa sem izvedla s pomočjo pilotnih točk. V času izdelave naloge sem najprej ugotovila, da popoln prenos modela iz ModFlowa v FeFlow ni mogoč, glavni vzrok je v geometriji in načinu generiranja mreže, ki sta pri modelih povsem različna. Zato sem pri prenosu iz ModFlowa v FeFlow pazila, da sem se v FeFlowu geometrijsko čim bolj približala obliki v ModFlowu, pri čemer sem žal žrtvovala del kakovosti modela, ki izhaja iz boljšega geometrijskega opisa problema metode s končnimi elementi. Kljub temu sem po moji oceni izdelala geometrijsko dovolj podobna modela in še ohranila »dobre« lastnosti metode končnih elementov. S primerjavo sem ugotovila, da kljub podobnim vrednostim NRMS modela zlasti v severnem delu dajeta nekoliko drugačne rezultate. Razloga za to sta po mojem mnenju izbrana metoda umerjanja in uporaba dodatnih podatkov iz dveh piezometrov, PM-13/07 in PM-15/07, v FeFlowu, ki v ModFlowu nista bila vključena. Hkrati pa se je še enkrat pokazalo, da ima vsaka metoda umerjanja in modeliranja svoje prednosti in slabosti.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-30 07:45:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101351</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 62082</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1728351</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
